(Tomaž:) Stari, po najini zadnji debati sem malo pobrskal po internetu in našel zanimivega avtorja, ki zna o mehanizmih bolezni marsikaj povedati s precej drugačnega zornega kota. Ful zanimivo, ti povem.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Me veseli, da si vedoželjen in iznajdljiv. Vsaka nova zamisel je možnost, da prideš resnici bliže. Če jih je več, se hitro izkaže, kaj so pleve in kaj je zrnje. Kdo pa je ta avtor?

To je srbski zdravnik in terapevt dr. Ljubiša Stojanović, ki ima svoj center za energijsko zdravljenje v Beogradu. Ima tudi svojo spletno stran www.soh.co.yu in je avtor več zanimivih knjig. Eno, v angleščini, sem na hitro preletel in našel ful zanimivo razlago. Poslušaj.
Stojanovič ima na energijsko dogajanje zelo zanimiv pogled. Govori o sivi in beli energiji in pravi, da pri vseh živih bitjih prihaja do usklajevanja teh dveh energij. Siva energija je bazična energija za vse obstoječe. Po načelu osmoze se razširja povsod po avri, ki jo vsrkava kot goba in usmerja od mest z večjo koncentracijo k mestom z manjšo. Bela energija pa daje življenje in je lastnost vseh živih bitij. Ne prehaja skozi avro kot druge energije – kot val – temveč v obliki majhnih delcev. V telo vstopa skozi odprtine v avri (meridiane) in potuje po njih. Obe energiji se srečata v energijskem stabilizatorju v centru telesa, ki – podobno kot srce – srka belo energijo in jo usmerja v različne segmente avre. Siva in bela energija morata biti v ravnovesju, sicer nastopa motnja, ki povzroči okvaro organa.

Zanimivo. In kako razlaga ozadje bolezni?

Pravi, da napačen način razmišljanja navaja ljudi k negativnim mislim, ki okvarijo avro in ustvarijo kronične in akutne bolezni. Negativne misli in stres so odgovorni za 4 petine vseh bolezni, ostalo pa zakrivijo poškodbe in škodljivo sevanje. Osemdeset odstotkov bolezni je posledica motenj v energijski strukturi avre. Deluje pa takole: misli, ki jih ustvarjajo možgani, predstavljajo energijske valove. Ti valovi so lahko koristni, nevtralni ali pa škodljivi za energijsko strukturo avre. Nevtralne misli nimajo učinka, negativne misli pa ustvarjajo negativne občutke. Ti občutki so lahko agresivni (sovraštvo, napetost) ali pasivni (žalost, obžalovanje, nezadovoljstvo, strah.). Agresivne misli naredijo več škode, a pomembno je tudi trajanje. Strah pred smrtjo, ki je dolgotrajen, lahko doseže največjo intenzivnost in povzroči najhujše poškodbe avre. Tudi stres je zelo velik povzročitelj poškodb. Najtežjega človek doživi ob rojstvu, ob hudem psihičnem mučenju ali zaradi bolečin ob bolezni.

Kar si povedal, ni pravzaprav nič novega. Z vsem tem se lahko povsem strinjam.

Tudi jaz. Poslušaj dalje. Negativne misli se razlikujejo po frekvenci. Bolj je misel negativna, nižjo frekvenco ima. Nezadovoljstvo ima frekvenco 16-18 Hz, strah pred smrtjo pa 6,25 do 9 Hz. Nižja je frekvenca, večja je povzročena škoda.

Vsaka misel, tudi negativna, v energijskem smislu predstavlja val kroglaste oblike, ki se širi od možganov in pri tem raste. Ko val predre telo in avro, potuje hitro proti vesolju. Če gre misel skozi možgane le enkrat, govorimo o enkratni emisiji vala, ki hitro izgine. Če pa je misel prisotna ves čas, se val emitira neprestano v času trajanja misli. Ko prehaja skozi telo in avro, negativni miselni val nevtralizira sivo energijo. Zaradi prisotnosti več negativnih misli je avra poškodovana na več mestih, poškodbe avre pa so v primeru dolgotrajnih negativnih misli resne.

Problem je torej nevtraliziranje sive energije. Nadaljuj.

Vsak negativni miselni val uniči del sive energije, v odvisnosti od trajanja in frekvence. Ob interakciji s sivo energijo pride do pojava tretje bioenergije, ki ostane na prizadetih mestih sive energije v avri. Gre za gosto in lepljivo energijo, “energijski žele”. Ta žele ni agresiven do drugih energij, pa vendar povzroča največjo škodo, saj preprečuje normalen tok bele energije in informacijskih signalov, pa tudi posredovanje informacij v možgane o poškodbah avre. Zmanjšanje sive energije vodi k rušenju ravnovesja med sivo in belo energijo in upočasnjuje tok bele v smeri energijskega stabilizatorja. Zato pride na določenih mestih do kopičenja, drugod do manjka energij, kar povzroča dodatne upočasnitve toka. Zaradi energijskega želeja v meridianih je dodatno upočasnjen tok bele energije, njen dotok v energijski stabilizator in od njega v telo se zato zmanjša. Pride torej do kopičenja na določenih mestih, obenem pa do splošnega pomanjkanja bele energije. To je način za sistematično uničevanje harmonije v avri. Zaradi sprememb v njej pride do težav v živčnem sistemu osebe in napačnem delovanju organov, tudi možganov.

Kako pa pojasnjuje izbor vrste bolezni? Je to odvisno od lokacije poškodb v avri?

Da, toda v avri ni mest za posamezne organe. Odločilna so področja poškodb meridianov, po katerih se bela energija pretaka. Začepljenje meridianov se lahko zgodi na različnih mestih – v zgornjem, srednjem ali spodnjem delu, in to odloča o vrsti bolezni. Intenziteta poškodbe meridiana pa se odrazi v intenziteti bolezni.

Kakšna pa je razlika med duševnimi in telesnimi boleznimi?

Gre za prizadetost meridianov. Možgani imajo tri meridiane, po katerih se pretaka bela energija. Če so prizadeti ti, ki odvajajo belo energijo iz možganov proti energijskemu stabilizatorju, bo bolezen duševne narave. Višek bele energije povzroči motnjo v možganih in s tem duševno bolezen.

Kaj pa pravi glede zunanjih virov okužb, na primer z virusi?

Do akutnih bolezni lahko pride le v organih, ki so oslabljeni, npr kronično oboleli, preden jih napadejo virusi. Le oslabljeni organi predstavljajo plodna tla za viruse in bakterije. Noben zdrav organ ne more biti prizadet z okužbo.

Ima prav. Pa se ta avtor ukvarja tudi z zdravljenjem?

Kolikor sem videl, tudi. Prodaja tudi celo vrsto “energijskih pripomočkov” v obliki energijskih obeskov, krem, tablet in podobnih reči. O zdravljenju na ta način si še nisem čisto na jasnem. A velja poizkusiti.

Slišati je zanimivo. Ali kaj pove tudi o utelešeni bolečini ali čem podobnem?

Kolikor sem videl, ne, a mislim, da se obe razlagi – tisto, o kateri sva govorila zadnjič in Stojanovičeva, v tem ne izključujeta temveč prej dopolnjujeta.

Zdaj je treba o tem le še pridobiti osebno izkustvo. Boš poizkusil?

Zakaj pa ne?

Kaj pa njegov pogled na smisel kreacije in vlogo človeka v njej?

Kolikor sem na hitro dojel, je njegov pogled precej podoben tvojemu, a obstajajo manjše razlike. Po njegovem smisel božanske igre ni v tem, da bi Bog skozi kreacijo spoznal samega sebe, temveč, da bi jo ustvaril kot dovršen izraz svoje fantastične ideje in jo sčasoma še dopolnil. Sicer pravi, da tisto, kar je pri človeku bistveno, ni duša temveč svetlobno telo, ki zraste iz božanske iskre in se skozi zaporedje stotin inkarnacij človeka izpopolni do zrelosti. Svetlobno telo torej izbira življenja v fizičnih telesih, v katerih lahko napreduje k zrelosti. Takrat opusti pojavljanje v fizični formi in postane eden od skrbnikov vesolja, ki ga je treba ves čas vzdrževati in posodabljati. Svetlobno telo, kot ga opisuje, nekako ustreza izrazu “višji jaz”, ki je sedež visoke inteligence in entiteta, v kateri se kopiči duhovni napredek človeka. Duša pa je pri njem nekakšna pomožna entiteta iz bele energije, ki se po smrti fizičnega telesa ne razvija več. Pač pa se duša dozorelega, prosvetljenega človeka spremeni v novo svetlobno telo.

Zanimivo. Tale primerjava odpira vprašanja, ki jih velja dobro pretehtati. V grobem pa sta si oba koncepta razumevanja stvarnosti precej podobna, ali ne?

Šur. Človek naj bi torej dojel, da njegovo življenje ni enkratna epizoda temveč pot duhovnega razvoja, na kateri naj bi z modrim ravnanjem svojemu višjemu jazu ali svetlobnemu telesu pomagal do zrelosti. To pa je isto, kar govorijo tudi budisti.

Res je. Ko prideš do samega bistva, je sporočilo vseh dodelanih konceptov enako.