O angelih

(Tomaž:) Stari,
danes bi se rad pogovarjal o angelih. To je tema, ki je še nisva načela. Pa je
vsekakor vredna pozornosti.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. O
angelih res še nisva govorila. In kaj ti veš o njih?

Pravzaprav
zelo malo. Da so božji pomočniki, ki varujejo ljudi. Vsak naj bi imel svojega
angela varuha, ki poskrbi za to, da se življenje ne bi nesrečno končalo pred
izpolnitvijo življenjskega poslanstva. Od tebe pričakujem, da mi boš pomagal
tole umestiti v razumen okvir in priložil tiste manjkajoče kamenčke, ki bodo
dopolnili moj mozaik.

Hm, da. Kje naj začneva? Pri poreklu
človeka. Kot sva doslej že ugotovila, je človek božanskega porekla – ustvarjen
je »po božji podobi«, kar pomeni, da je v določenih pogledih podoben Stvarniku.
Svojo realnost ustvarja z mislimi in ima svobodno voljo. Ta mu omogoča, da hodi
po poti, ki mu jo je namenil Stvarnik, ali pa tudi ne. Če ne hodi po poti
ljubezni, in se odloči ravnati po svojem umu, žanje strah. Strah žal vedno
prinese bridkost. In ker je Stvarnik želel, da bi človek, otovorjen z
bridkostmi, ne bil prepuščen sam sebi, je angelom, ki so posebna inteligentna
bitja, dodelil tudi nalogo čuvarjev, pomočnikov in tolažnikov. Angeli nimajo
svobodne volje in ega in zvesto izpolnjujejo svoje poslanstvo, ne meneč se za
grehe in prekrške ljudi. Vidijo nas kot čudovita bitja, ki v sebi nosijo božjo
luč in so včasih potrebna pomoči.

Hočeš reči,
da se angeli ne menijo za grehe človeka, mi mu pomagajo, in jih ne zanima, kakšne
veroizpovedi je dotični?

Natanko tako. Naloga angelov je
pomagati in pri tem jim je vloga sodnikov popolnoma tuja. Veroizpoved jih nič
ne zanima. Vse kar je človeku potrebno storiti, da dobi njihovo pomoč, je
molitev ali prošnja, ki je usmerjena v dobro. Ne moreš prositi angela, naj
stori nekaj slabega – ne tebi, ne drugemu. A brez prošnje oz. molitve ne
posredujejo, saj jih veže zaveza upoštevati zakon svobodne volje. Če prosiš, se
rade volje odzovejo. Odgovarjajo lahko vsem naenkrat, saj niso omejeni kot
ljudje.

Torej je
naloga angelov, da nam pomagajo slediti Stvarnikov načrt? Po tem načrtu naj bi
bila ljudem namenjena boljša usoda kot ta, ki si jo izbiramo sami zaradi
svobodne volje?

Sodobni človek je žal z
materialistično miselnostjo zaplul v takšne vode, da je pozabil na duhovno plat
stvarnosti in postal suženj lastnega uma. Ker ta vse pobarva s strahom, je
takšna – strašljiva – tudi naša stvarnost. Ker je izbral to pot, potrebuje
angele, da mu pomagajo iz stiske. Če bi živel po kozmičnih oz. božjih zakonih
pa jih ne bi potreboval.

Kakšen pa
je njihov izgled? So res odeti v dolge bele srajce in imajo krila?

Ta božanska bitja so izven omejitve prostora
in časa in lahko zavzamejo poljubno  zunanjo podobo. Takšni, kot praviš, se nam
kažejo zato, ker so jih tako upodobili nekateri krščanski slikarji, ki so imeli
astralna videnja. In ker je ta podoba postala nekakšen zaščitni znak angelov,
jo privzamejo, kadar se kažejo v krščanskem svetu. Budistom pa se na primer
kažejo drugače. Krila res imajo, a jih ne uporabljajo za letenje temveč z njimi
objamejo človeka, da mu pomagajo začutiti božjo ljubezen.

Ali je
naloga angelov le pomagati ljudem?

Angeli predstavljajo zelo obsežno
skupino božanskih bitij. Njihova naloga je odvisna od hierarhije, ta pa ima več
nivojev. Najvišja kategorija so nadangeli, ki imajo posebne naloge v stvarstvu.
Zadolženi so za vzdrževanje določenih funkcij v vesolju. So tako rekoč
Stvarnikovi »najožji sodelavci«, ki skrbijo za to, da stvarstvo, ta kompleksna
in nepojmljiva struktura deluje tako, kot je treba. Nimaš pojma, za kaj vse je
treba skrbeti, da se procesi odvijajo harmonično in da ne pride do neželenih
pojavov. Procese v gozdu na primer pomagajo vzdrževati bitja, po hierarhiji
nižja od angelov – gozdne vile in palčki. Saj si že slišal zanje, ali ne?

Seveda, a
nikoli si nisem mislil, da gre za prava bitja, pač pa za umotvore iz zgodb za
otroke. Povej mi – če so angeli tako plemenita in inteligentna bitja – zakaj pa
nimajo svobodne volje?

Angeli so bili ustvarjeni s povsem
drugačnim namenom kot človek. Oni so tisti, ki gradijo, vzdržujejo in podpirajo
vesolje. Potrebujejo odlične sposobnosti delovati na zelo širokem planu,
svobodna volja pa bi jim bila prej v napoto kot v korist. Če bi se izrazil
nekoliko grobo, so angeli garači, ki skrbijo za red in mir, ljudje pa sanjači,
ki ustvarjamo nered in težave. Toda pomembno je vedeti, da se ljudje, ko
dosežemo dovolj visoko stopnjo duhovnega razvoja, pridružimo angelom pri
njihovih nalogah in se predamo služenju in pomoči človeštvu. Takrat seveda
izstopimo iz procesa inkarnacije in ne posedujemo več fizičnih teles, saj so na
tej stopnji odveč. Tako so se angelom pridružili številni duhovni mojstri, na
primer Krišna, Buda, Mojzes, Kristus in drugi.

Ali je res,
da se angeli včasih pojavijo na Zemlji tudi v fizični obliki? Mislim –
utelešeni, iz mesa in krvi.

Verjamem, da je to res. Včasih, v
izjemnih primerih je to potrebno. Visoko razvitim bitjem, ki jim skrivnost
materije ni tuja, zavzemanje fizične podobe ni nemogoča, čeprav se je večinoma
ne poslužujejo, saj je ugodneje delovati drugače, anonimno. Vzdrževanje fizične
podobe je tudi energijsko zelo potratno dejanje.

Veš, kar
hecno se mi zdi, da se koncept angelov, ki ga dojemam kot verski koncept, ujema
s siceršnjo metafizično podobo stvarstva, ki ga je ustvaril Stvarnik.

Meni se zdi logično, da je Stvarnik
pri stvarjenju vesolja samemu sebi pripravil pomočnike, da ni bilo treba vsega
postoriti njemu. Angelom je tako selektivno dodelil posamezne zelo važne
naloge, ki jih vršijo od svoje stvaritve dalje. In jih bodo nezmotljivo in
vestno še naprej, brez konca.

In praviš,
da je dovolj, da jih zaprosimo za pomoč in pomoč bo prišla? Kako pa je najbolje
prositi?

Angeli sprejemajo naše miselne
vibracije. Vsaka misel, ki je usmerjena k njim, naj bo oblikovana kot tiha ali
glasna prošnja, pisana beseda ali molitev, bo dospela do njih. Bolj ko je
prošnja goreča oz. nabita z energijo, bolj je »slišna«. Prošnja je akcija, ki
ji sledi reakcija. Včasih je reakcija le sporočilo, ki pa ga je pogosto težko
razpoznati tistim, ki imajo duhovne čute močno otopele. Zato je utišan um zelo
dragoceno sredstvo, ki nam prinese potreben mir, da slišimo in sprejmemo
sporočila.

Štekam.
Celo večnost si že obljubljam, da bom začel redno meditirati, da se duhovno
nekoliko spravim v red.. Samo razmišljanje in mentalno raziskovanje je premalo.
In veš kaj, stari, mislim, da se bom začel zdaj še obračati k angelom. Škoditi
ne more, kaj praviš?

Glej /71, 72/