Dramatične preizkušnje, ki smo jim izpostavljeni v zadnjem času, niso naključje temveč sredstvo za dvig splošne zavesti sodobnega človeka, ki se je skoraj izgubil v labirintih materialistične miselnosti. Pričujoča knjiga ima zato še kako pomembno poslanstvo: omogočiti občutno širitev vašega spoznavnega obzorja.
Kaj pa mi je tega treba – bo kdo vprašal. Boljše razumevanje sveta in sebe je pogoj za večjo kakovost življenja, manj strahov, notranji mir, večjo ustvarjalnost… Širjenje spoznavnega obzorja omogoča širitev zavesti in duhovni napredek, nujno potreben za ozdravitev bolnega duha naše civilizacije. To je edini način, da se izkopljemo iz sedanje globalne krize, kajti um nas je zapeljal v labirint, iz katerega brez novega znanja ni izhoda. Vsak od nas čuti nekakšen notranji nemir in se vsaj nejasno zaveda, da je potrebno nekaj storiti. To, kar je potrebno storiti, pa je – obrniti se k sebi, napraviti kakovosten premik v zavedanju sebe in poznavanju sveta. K temu nas med drugim sili tudi narava z vse hujšimi preizkušnjami, ki nas opominjajo na zelo relativen pomen materialnega bogastva.
Težko je verjeti, pa vendar trditev ni brez podlage: človeštvo se je znašlo v podobnem položaju kot v davnini, ko je večina še mislila, da je Zemlja ravna plošča, nekateri pa so že trdili, da je krogla. Takrat je bilo v glavah potrebno napraviti velik miselni preskok, ki je omogočil razširitev materialnega obzorja, obzorja materialnega sveta. Osebno sem prepričan, da pred podobnim korakom kot takrat stojimo tudi danes, ko se pričenjamo zavedati, da je materialna stvarnost le del našega področja spoznavnega in pričenjamo na stvarnost gledati celostno. S predstavo o Zemlji – krogli je bil storjen velik korak v razvoju razuma, ko je človek pričel opazovati okolje s poglobljenim zanimanjem, kar je pripeljalo do sistematičnega pristopa k raziskovanju narave, do znanosti. Intelektualna iskanja so se usmerila na področje zunanjega sveta, ki pa je le del spoznavnega. Znanost je z naraščajočim tempom vse bolj navduševala znanja željne množice in odločilno prispevala k ustvarjanju vtisa, da je znanje o zunanjem svetu pomembnejše od vsega drugega.
Racionalni um je od srednjega veka dalje napredoval bliskovito, religije pa niso bile sposobne človeku ponuditi tudi kakovostnejše in razvitejšemu razumu primernejše duhovne hrane. Človek se je razvijal po razumski, logični plati, emocionalno in duhovno pa praktično nič. To se je odrazilo tudi na povsem fiziološki ravni: razvijali smo levo možgansko polovico, desne pa ne. Zato marsikaj vemo o zunanjem svetu, o svojem notranjem svetu, o sebi in o svojem bistvu pa le nekaj malega – toliko pač, kot so nam znale ponuditi religije. Žal te niso izkoristile svoje priložnosti pri celovitem razvoju človeške zavesti in so ne le capljale na mestu, pač pa tudi izgubile vizijo in zapadle miku materialnosti, kar jih je pretvorilo v bogastva željne institucije, ki jim pastorala ni na prvem mestu. Ta dvoličnost je marsikoga odvrnila od takorekoč edinega izvora duhovnega znanja, ki pa je daleč od popolnosti. Večina civiliziranih ljudi, ki so pretežno trdno zasidrani v materializmu, v sebi nosi prepričanje, da smo predvsem fizično telo z nekaj malega kemije v možganih, ki ustvarja zavest. Ne zavedamo se, da materialistični svetovni nazor ne le močno omejuje naš intelektualni domet, temveč blokira naše resnične potenciale in nas omejuje pri duhovni rasti.
Preprosta diagnoza sedanjega položaja bi bila, da smo se “zaciklali” na materialni ravni. Um je zrasel čez vse mere in se iz koristnega sluge prelevil v tirana. Obenem je v svojem razvoju zaostal, ker se je ujel v mehanizem, iz katerega ne najde poti. Iz zanke se lahko izmota le tako, da razbije goro ustaljenih konceptov, vzorcev in metod, ki jih je zgradil v preteklosti, zato ne odražajo več sedanje stvarnosti. Ne zavedamo se, da napredek nikoli ni prišel z logičnim dograjevanjem obstoječega znanja temveč skozi intuitiven uvid. Intuicija, ki ni nič drugega kot vez z duhovnim svetom, pri današnjem načinu razmišljanja nima možnosti za razcvet in napredek.
Verjetno se ne zavedate, pred kako pomembno nalogo stojimo danes. Popraviti moramo velik primanjkljaj v nas, ki je odraz velike razlike med umsko in duhovno razvitostjo, kar povzroča v nas neravnovesje in ruši naravno harmonijo. Zdaj smo tako rekoč duhovni pohabljenci. Smo kot ptič z enim krilom. Nikar se ne čutite prizadete ob tej izjavi; gre za normalen evolucijski razvoj, za katerega je značilno nihanje od ene polarnosti k drugi, vse do uravnoteženja obeh. Pred nami so širna prostranstva duhovnega sveta z obiljem duhovnega bogastva, ki nas bo oplemenitilo in dvignilo daleč nad raven, na kateri se nahajamo danes.
Ob omembi duhovnega znanja vsakdo pomisli na religijo ali vero. Marsikdo izraza duhovnost in religija tudi enači, tod v resnici sta to dva popolnoma različna pojma. Naj takoj razjasnimo, da pod duhovnostjo ne mislimo na koncepte religije ali versko predanost, pač pa gre za celosten pogled na svet, ki presega materialistični okvir. Duhovnost je tisti del človekovega zavedanja, ki skupaj z znanjem o zunanjem svetu tvori celoto človekove spoznave. Ras pa je, da je bila religija v zgodovini glavni vir znanja o duhovnosti, a to znanje je bilo in je še, zelo nepopolno, kajti tvorci religij so imeli v ozadju, kot bomo v knjigi dodobra spoznali, povsem drugačen namen kot človeka približati samemu sebi.
S tem, ko so religije predvsem v razvitem svetu izgubile veljavo, je potonila tudi tista njihova pozitivna komponenta, ki predstavlja eno njihovih najpomembnejših kvalitet: moralni kodeks. Materializem ne potrebuje etike in morale. Znanost nas uči, da je svet nastal po naključju, zato nima ne cilja in ne smisla. Takšno stališče nas usmerja k preživljanju svojega življenje tako, da se molekule našega telesa v kratkem veku našega življenja čim bolj napolnijo z raznimi užitki. Uživaj, dokler lahko. Kakšna čast, pravica, humanost, etika! To je nekaj, kar ne izhaja iz materije, zato je odvečno. Ali res? Religija je prinašala vsaj nekaj etike in morale, vsaj na zunanji, besedni ravni, a zaupanje vanju je bilo spričo neskladnosti z dejanji močno omajano.
Danes nam je jasno, da je znanost brez etike uničevalna. Odsotnost etike in morale in denar oziroma kapital kot nesporna vrednota so svet pripeljali v zelo zaskrbljujoč položaj. Dobičkarjem nobena žrtev ni prevelika, da je v iskanju kratkoročnih koristi ne bi izkoristili. A talec takšne politike ni le narava in okolje, talec smo mi sami, ki smo neločljivi del narave. Kar uničuje naravo, uničuje nas same. Kar uničuje tisto, kar vidimo zunaj, uničuje tudi tisto, kar je znotraj.
Izhodiščno misel lahko pojasnimo takole: podobno kot se je s predstavo o Zemlji – krogli drastično razširilo materialno obzorje človeka, se bo z odkritjem “prave duhovnosti”, torej z osvojitvijo celostnega pogleda na svet, drastično razširilo naše spoznavno obzorje. Spoznali bomo, da je človek nepredstavljivo več kot telo – je duhovno bitje, ki ima dostop do doslej neznanih dimenzij in kakovosti življenja. In v skladu s tem bomo tudi zaživeli.
Potrebujemo nov miselni koncept, ki bo tako pester zunanji kot tudi bogat notranji svet razlagal enotno, konsistentno in prepričljivo. Niti znanost niti religije takšnega koncepta danes nista sposobna ponuditi. Novo znanje, ki presega materialistični spoznavni okvir, omogoči uresničevanje višjih, bolj zapletenih, bolj domišljenih idej. Prinaša prepoznavanje mehanizmov zavesti, delovanje uma, življenja v nas in naše identitete. Novo znanje tudi omogoči, da se izviješ iz trpljenja in bolečine. To odločilno vpliva na kakovost življenja. Na ustrezni stopnji duhovnega razvoja bolečina in trpljenje nista več glavno gonilo napredka. Ko človek duhovno napreduje, se njegovo spoznavno obzorje širi. Bogati se in spoznava tiste plati stvarnosti, ki površnežem ostanejo skrite.
Sodobni človek ob vsem svojem tehnološkem znanju ne zna povedati, kaj je življenje in kakšen je njegov smisel. Življenja preprosto ne znamo pojasniti, saj je to, kot pravi znanost, naključni pojav v snovi. Ta knjiga vam bo pomagala do spoznanja, da je prepoznavanje vašega bistva kronsko dejanje v procesu evolucije zavesti, vaš duhovni razvoj pa najpomembnejša naloga, ki si jo lahko zastavite! S prepoznavanjem človekove Biti padejo vsi njegovi strahovi, odkrije se njegova večna narava in njegovi nesluteni potenciali. S takšnim spoznanjem pa človeka ni moč izkoriščati, kar je tudi razlog, da so nam tako znanost kot religije, šolstvo in mediji prave informacije prikrivajo in otežujejo dostop do njih. A čas bo tudi to spremenil. Zdaj vam je vse to verjetno še tuje in nerazumljivo, a napravili ste že prvi korak.
V tvojem življenju je marsikaj pomembno, a le eno je nadvse pomembno.
Pomembno je, ali si v očeh drugih uspešen ali neuspešen. Pomembno je, ali imaš dovolj denarja ali si reven… Vse to je pomembno v relativnem, ne v absolutnem smislu. Nekaj je namreč pomembnejše od vsega naštetega: odkriti bistvo svoje prave narave onstran kratkoživega, poosebljenega občutenja sebe.
Miru ne boš našel s spreminjanjem življenjskih okoliščin, marveč s spoznavanjem svoje prave, najgloblje narave. Reinkarnacija ti ne bo pomagala, če v naslednjem življenju še vedno ne veš, kdo si.
Vsa beda na planetu je posledica poosebljenega doživljanja “mene” oz. “nas”, ki prekrije tvoje bistvo. Če se svojega bistva ne zavedaš več, boš nazadnje vedno povzročil trpljenje. Tako preprosto je to. Eckhart Tolle: Sporočilo tišine
Ko opazujemo uničeno naravo, zastrupljen zrak, vodo in zemljo, se ne zavedamo, da smo prav tako uničeni znotraj. Bolj kot kdajkoli doslej je človek danes odtrgan od svojih korenin in zasužnjen z življenjskim tempom, ki uničuje njegovo dušo. Želi pobegniti uničujočemu vrtincu, ki ga vse bolj srka vase, želi si srečnejšega življenja, ki ga zaman išče v potrošništvu in užitkih. Miselni oklep, ki si ga je nadel sam, poka po vseh šivih, zato bolj kot kdajkoli prej potrebuje novega znanja. Kdor ne ve, kaj ga je pripeljalo v zagato, tudi ne more vedeti, kako se rešiti iz nje. Doslej je ves svoj svet gradil na zunanjosti in na povsem napačni predstavi o tem, kar je. Napočil je čas preobrazbe, narava nam z močnimi krči to že nekaj časa sporoča.
V novem tisočletju ne bo prostora za starega, materialno omejenega človeka, potrebno bo imeti večje kvalitete. Ko bomo združili tehnološki napredek, zdrav razum in duhovnost, bo omogočen dandanes nepredstavljiv razvoj, ki bo omogočil ero miru in blagostanja. Zemlja ne bo več solzna dolina.
Najpogosteje se nam duhovno obzorje razširi takrat, ko pridemo v kako resno življenjsko stisko – ob izgubi zdravja, bližnjega ali česa zelo pomembnega. Takrat umre ali se sesuje del nas in tako napravi prostor novemu. Takrat nagonsko vemo, da je treba iskati znotraj. Postanemo modrejši, zrelejši in duhovno bogatejši. Morda bo za pogumnejši napredek treba počakati na takšno hudo stisko – stisko planetarnih razmer, ki bo za marsikoga usodna. A obstaja tudi lažja pot – pot, na kateri vam je v oporo ta knjiga. Do vseh novih spoznanj lahko pridete tudi brez predhodne katastrofe – tako, da se odločite zavestno spremeniti okostenele predstave. A to ne gre drugače kot tako, da opustite stare. Zato se ne oklepajte starega znanja, starih prepričanj, starih konceptov. Dovolite si, da življenje prinese v vas novo svežino, novo znanje, novo radost. To je največ, kar lahko storite zase. Le odpreti se mu je treba.
Ta knjiga ima namen pomagati vam do neprecenljivih spoznanj, ki bodo iz vas naredila novega človeka, sposobnega premagovati probleme in izzive tretjega tisočletja. Pokazati vam želi svet v takšni podobi, da boste lahko vgradili številne manjkajoče koščke v vaš mozaik stvarnosti, ki je zdaj strašljivo pomanjkljiv. Nastala je v želji, da bi se človek naposled prebudil iz otopelosti in bi od bitja, ki ni prav dosti drugačno od živali, napredoval do superiornega bitja, ki je vredno imena Človek.
Človek je več, kot ste si mislili doslej. Mnogo več, kot ste si znali predstavljati. A kako bi to vedeli – doslej so vas vzgajali tako, da bi vas čimbolj obvarovali pred tem spoznanjem. Kako bi sicer z vami uspešno manipulirali? Potreben vam je poljub – poljub znanja in ljubezni in prebudili se boste iz dolgotrajnega sna ter zablesteli v povsem novi podobi.