Predstavljajte si, da je človeštvo spričo uničenega okolja, pomanjkanja naravnih virov in preobremenjenosti planeta s človeško populacijo resno ogrozilo svoj obstoj na Zemlji. Elita na planetu ugotovi, da si bo treba zagotoviti eksistenco na kakem od za življenje primernih drugih planetov.
Denimo, da je tehnologija vesoljskih potovanj že tako napredovala, da je doseg nekaj deset svetlobnih let oddaljenih ciljev možen v nekaj urah. Znanstvene odprave v druge galaksije sporočijo, da je v eni od sosednjih galaksij, na Rumenem planetu, klima človeku ugodna in prijetna. Planet je za nameček naseljen z manj razvitimi bitji; najrazvitejša med njimi, “rumenci”, so komaj presegla raven razvitosti naših opic. Njihova zunanjost je podobna pokončnim plazilcem.
Po seriji testnih odprav in podrobnih raziskav se elita človeštva odloči, da se bo odselila tja in prevzela popoln nadzor na Rumenem planetu. Ob prvem obisku na njem jih rumenci sprejmejo z velikim občudovanjem kot bitja, ki so prišla z neba – bogove. Prišleki se pustijo častiti in obdarovati. Toda Zemljani si želijo sposobnejših podložnikov in služabnikov, zato se odločijo za genetske manipulacije z domorodci rumenci, ki bi dale bodočim pomočnikom želene lastnosti. Po daljšem eksperimentiranju, ko naposled uporabijo človeške gene, jim uspe ustvariti hibrida, humanoidnega rumenca – “humenca” – s pričakovanimi lastnostmi. Ta postane nosilec nujno potrebne delovne sile gospodarjev, se razmnoži po vsem planetu ter v razmeroma kratkem času doseže veliko številčnost.
Instruiran od Zemljanov humenec ustvari sprva manjše mestne družbe na visoki civilizacijski ravni, nato večje civilizacije. Zemljani so sprva čisto dobrodošli, čeprav s svojo drugačno zunanjostjo vzbujajo odpor, kasneje, ko humenci intelektualno napredujejo, pa pričnejo vse bolj zavračati njih in njih mentorstvo, misleč, da so sposobni sami skrbeti zase in za razcvet svojih mest. Še posebno jim niso všeč visoki davki in tlaka, ki jo zahtevajo “bogovi” Zemljani.
Zemljani skujejo premeten načrt. Z genetsko manipulacijo ustvarijo humensko raso, ki ima pol človeške in pol rumenske genetike, odlikuje pa jih sposobnost menjanja zunanjosti. Z močjo misli se lahko prelevijo z človeka v rumenca ali obratno. Z različnimi metodami Zemljani lahko vodijo dejanja in misli takšnih osebkov, ki postanejo njihovi najboljši agenti, orodje njihove politike. Takšna rasa humencev je razglašena za “kraljevsko raso” s posebnimi odlikami in po vsem planetu gre glas, da so le osebki plemenite, kraljevske krvi primerni za vodilne položaje v humenski družbi.
Da bi se povsem izognili konfliktom s humenci, se Zemljani odločijo za umik v veličastna podzemna mesta, kjer so preskrbljeni z vsem, ob tem pa ohranijo popoln nadzor na površju. Svoje agente kraljevske krvi infiltrirajo na vse pomembne položaje v humenskih družbah. Ti postanejo vodilni bankirji, ki uveljavijo popoln nadzor nad finančnim sistemom in zagotovijo neomejena finančna sredstva, s katerimi lahko po svoje oblikujejo globalno politiko planeta. Sistem obresti preusmerja bogastvo od revnih humencev k lastnikom kapitala. Obenem jih z omejevanjem v zunanji svet vse bolj ropa stika z njihovo resnično naravo in jih tako spreminja v biološke robote.
Da bi jih ohranjali na nizki intelektualni ravni poskrbijo z miselnimi koncepti, ki možgane humencev ujamejo v miselne zanke, iz katerih ne najdejo poti. Imenujejo jih religije. Te temeljijo na strahu pred najvišjo avtoriteto – Bogom in učijo, da je usoda humenca odvisna od odrešenika, ki bo svojo sodbo izrekel na sodni dan. Odrešenika zastopa hierarhija cerkvenih velikašev, ki razglašajo njegov nauk in skrbijo za verski red. Zardi religije se humenci čutijo nemočni, odvisni in nebogljeni in se po moralno pomoč zatekajo v verske ustanove.
Agenti Zemljanov ustanovijo vrsto mednarodnih institucij z lepo zvenečimi imeni, za katerimi se skrivajo povsem drugačni nameni – nadzor nad populacijo in vsiljevanje politike. Njihovi agenti postanejo lastniki medijev, zato lahko prodro v javnost le strogo preverjene in načrtno izbrane informacije.
Da bi ne imeli možnosti za posvečanje pomembnim stvarem in svojemu duhovnemu napredku, Zemljani poskrbijo, da so humenske družbe v neprestanih medsebojnih sporih in konfliktih, v katerih izgubljajo energijo in čas. S politiko “deli in vladaj” dosežejo več ciljev hkrati. S spodbujanjem kriznih žarišč skrbijo za nenehne vojne in tako zavirajo pretirano rast humenske populacije. Z vabljivim kreditiranjem pahnejo posamezne države v ekonomsko odvisnost in se polastijo njihovih naravnih bogastev in sadov njihovega dela. S prodajo orožja je veliko humenskega truda pretopljenega v sredstva za uničevanje humenskih družb. Veliki dobički in naravna bogastva se stekajo v mesta Zemljanov.
Da bi preprečili intelektualni razvoj in zdravo rast humencev, so mediji polni propagandnih informacij o “zdravi” prehrani, ki pa vodi v vse več zdravstvenih tegob in mentalno siromašenje. Vibracijsko neustrezna, gensko spremenjena hrana preprečuje, da bi humenci lahko mentalno dosegali svoje gospodarje, obenem pa povzroča zasvojenost in odvisnost. Humenci tonejo v vse hujšo bedo, saj zapeljani in ujeti v pohlepno potrošništvo želijo vse več, za to pa postajajo vse bolj odvisni od mezdnega zaslužka.
Podzemni gospodarji zasnujejo tudi sistem izobraževanja in znanosti, ki preprečuje, da bi se humenci razvili v polnovrena bitja in da bi se dokopali do resnice o dejanskih razmerah na planetu. Humencem skozi medije in šolski sistem sporočajo izbrane informacije, ki v njih vzdržujejo prepričanje, da so svobodni gospodarji svoje usode, da njihove družbe delujejo po demokratičnih načelih in da se zasledujejo napredni cilji rumenske družbe. A vse to je le krinka, za katero se skriva edini resnični interes – dobrobit Zemljanov.
Cilj globalne politike, ki jo Zemljani vsilijo Rumenemu planetu, je oblikovanje enotne družbe na nizki ravni, nov planetarni reda, katerega bistvo je prikrito prostovoljno suženjstvo. Želijo ustvariti družbo, ki živi v iluziji lastne svobode in je nesposobna upreti se prikriti diktaturi.
Načrt, kakršen je razgrnjen zgoraj, se zdi povsem smiseln in logičen s stališča Zemljanov, superiornih zavojevalcev Rumenega planeta, ali ne? Zemljani, ki so “ustvarili” humence in jim dali znanje za civilizirano življenje, si po lastnih merilih upravičeno lastijo pravico upravljati s humensko družbo in žeti plodove vloženega truda. Kako bi na to gledalo podjarmljeno ljudstvo humencev, pa je povsem drugo vprašanje.
Ob koncu zgodbice nagradno vprašanje: Kako se je zgodba o Rumenem planetu razpletla – ali so humenci kdaj postali gospodarji na lastnem planetu in kako bi jim to lahko uspelo?