Vsakdo, ki je vsaj nekoliko rahločuten, se zaveda, da družba in okolje na nas ne vplivata blagodejno. Ne krepita optimizma, naše notranje harmonije, miru in občutenja samega sebe. Vse hujši tempo, usmerjanje pozornosti k potrošništvu, vse večje zahteve, ki jih vsiljuje kapitalistični sistem, razkrajajo naše notranje temelje.
Na takšne razmere in odnose pristajamo, ker je to v skladu z našo predstavo o smislu življenja. Sodobni človek meni, da je v življenju najpomembneje zagotoviti si blagostanje, užitke in delo brez naporov. Vse to je seveda uresničljivo z veliko denarja, ki s tem postane poglavitni smoter. V opažanju žrtev, ki so posledica takšnega ravnanja, se zavedamo, da sedimo na vlaku, drvečem v pogubo, a ne najdemo moči in motivacije, da bi skočili z njega.
Obstajajo trije elementi, ki so potrebni za uspeh: moč, modrost in ljubezen. Družba nas prepričuje, da zadostuje en sam in tako smo moči dali odločilno prednost, zato je pregazila modrost in ljubezen. A uspeh, temelječ le na moči, preprosto nima možnosti; prej ali slej se sesuje v prah.
Ko smo pripravljeni poglobiti se v skrivnosti življenja in duhovne zakone, ki ga vodijo, spoznamo, da so naša življenja ukrojena v skladu z zakonom karme, ki od nas zahteva napor za povrnitev zrušene harmonije, ki je posledice neustreznih del, nasprotujočih kozmičnemu redu. Poplačati karmo je ena od zahtev, ki se jim ni mogoče izogniti. Druga zahteva, ki jo pred nas postavlja življenje, je zavestno napredovati ; napredek zavesti je smisel evolucije celotnega vesolja. A kdor se predaja brezdelju, užitkom in blagostanju, izogibajoč se vsem izkušnjam, ki so nam poslane z namenom soočati nas s seboj, s svojo neustreznostjo, malosrčnostjo in neznanjem, ta lahko pozabi na plemenitenje svoje osebnosti in na svoj napredek. Naša predstava o poslanstvu življenja v blagostanje, užitkih in delu brez naporov je očitno zmotna.
V življenju so najpomembnejši odnosi. Materialne stvari nam ne morejo nastavljati zrcala, v stiku z bližnjim pa se nenehno lahko učimo. Posebno pomembno je izpiliti odnos z našimi najbližjimi, kajti to je temelj, na katerem počiva vse ostalo. Neurejeni odnos z materjo in očetom se bo najverjetneje odrazil v podobnih odnosih v naši lastni družini. Prepoznati napake staršev je pogoj, da jih ne prenašamo v svoj partnerski odnos.
Ustvariti kakovostno partnersko zvezo je možno le, če vanjo vstopamo kot zrel posameznik, ki je sam v sebi razčistil, kaj je smiselno od zveze pričakovati in kaj ne. Pri marsikom je odnos do partnerja podoben odnosu do predmeta v samopostrežni trgovini; imeti mora vse želene lastnosti in ustrezati številnim kriterijem, sicer ni dovolj dober za nas. Še sanja se mu ne, da se tudi izbor partnerja pokorava kozmičnemu zakonu, ki nam pošlje natanko takšnega partnerja kot ga potrebujemo za svoj napredek. Po morebitni začetni zaljubljenosti partner(ka) sčasoma postane tisto, kar za svoj napredek potrebujemo: naše zrcalo, naš najpomembnejši učitelj.
Ko nas preizkušnje v življenju prisilijo, da se zazremo vase, se velja spomniti, da je vse, kar doživljamo zunaj sebe, odslikava naše notranjosti. Če si želimo dobrega partnerja, se moramo potruditi, da bomo sami (postali) takšen partner. Če si želimo ljubezni, moramo postati ljubeči mi sami. Če si želimo uspeha, moramo do uspeha pomagati drugim; vse, kar bomo storili drugim, bo vesolje pričaralo nam. Največja skrivnost smo ljudje sami sebi.