(Tomaž:) Zdravo,
stari.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož.

Povej mi
ti, ki gotovo nimaš zastonj sivih las na glavi, kaj se dogaja tam doli na
bližnjem vzhodu? Jaz tega nikakor ne štekam – Izrael kolje v Libanonu, Libanon
pa sesuva Izraelce. Pa to že presega vse razumne okvire! Ali bo že kdo ustavil
ta nesmisel?

Na tem svetu ima prav vsako dejanje
svoj vzrok in smisel. V ozadju vseh stvari se skriva nek interes, motiv, ki
usmerja dejanja k nekemu cilju. Če je videti, da se neke stvari dogajajo brez
smisla, potem gre tu za nepoznavanje ozadja in ciljev.

No, to si
zdaj silno pametno povedal, pa še vedno ne vem, kdo je kriv za vse skupaj. Jaz
mislim, da bi bilo treba zatolči vse ekstremne islamske fundamentaliste, ki neprestano
ustvarjajo razloge za maščevanje.

Tisto, kar je videti zunaj, je
običajno le kulisa, ki zavaja. Treba je razumeti motiv, ta pa je največkrat
zakrit, saj bi bil za deklarirano demokracijo in etiko današnjega časa preveč
vulgaren. Maskiranje motivov je nujna sestavine vsake politike, ki ni
človekoljubna. Tisto, kar vidimo, na primer samomorilske razstrelitve, so le
sredstva, s katerimi se udejanjajo cilji, ki so povezani z motivom.

Kaj hočeš
reči, da samomorilci, ki sesujejo sebe in še sto drugih, niso nič krivi? To je
absurd!

Krivi so toliko kot rabelj, ki
izvrši eksekucijo nad žrtvijo. So bio-roboti, ki izvršijo dobro maskirano
povelje celo za ceno svojega življenja, saj mislijo, da se jim bo to izplačalo.
Žalostno, a njihova krivda je le v tem, da se pustijo tako daleč zapeljati.

In kdo je
potem krivec? Verski voditelji?

Če bi se potrudila, bi jih našla
več. A kdo vse je med njimi, dejansko ni tako pomembno, saj gre za sokrivdo.
Kriv je, kot sem rekel, interes, ki pa ima širše razsežnosti. Interes, da se
skupine ljudi pobijajo med seboj in da ljudje služijo z nesrečo drugega. Ta
interes je zelo globoko zakoreninjen. Kjer se pobijeta dva, ima korist nekdo
tretji. Interes in korist sta povezana. Kot sva ugotavljala že zadnjič: če je
na bližnjem vzhodu pekel, bodo cene nafte zrasle; korist za naftarje,
gradbenike in še koga je očitna. Če se sprte strani, ki imajo v lasti naftne
vire, potolčejo in s tem oslabijo, je to voda na mlin ZDA, ki imajo tu
strateški interes, saj se bodo lahko vmešale kot »prinašalke miru in
demokracije«. Motiv pa je prisoten celo doma: če je pobitih nekaj deset tisoč
mladih muslimanov, se zmanjšajo socialne napetosti, ki imajo korenine v
nezadovoljstvu množic in poveča se strah, s katerim je možno množice držati na
uzdi. To so že trije močni motivi, da se stvari odvijajo tako, kot se. Zakaj bi
torej tem procesom nasprotovali, če vodijo v zaželeno smer?

Hm, slišati
je logično. Pa si prepričan, da nisi izpustil še kakega drugega interesa?

Seveda nisem omenil vseh interesov,
a nič za to. Vsi močnejši interesi so v glavnem podobne, negativne vrste. Na
primer interes krščanskih družb, da v muslimanskem svetu »izgine« čim večje
število vernikov, saj se s tem v relativnem smislu moč krščanstva povečuje. Ali
pa interes multinacionalk, da v razrušenih in obubožanih državah najdejo žrtve
– kreditojemalce in take, ki razprodajo svoja naravna bogastva.

Hm. Mislil
sem na interes kake nasprotne vrste. Ali imamo ljudje res samo slabe interese?

Seveda ne. A interesi »nasprotne
vrste«, kot praviš, so slabotni, ker za njimi ni otipljivih koristi. V ozadju imajo
človekoljuben, etičen moti – uveljaviti med ljudmi slogo, mirno sožitje. Ali si
že kdaj poskušal pomiriti dva razgreta pretepača? Verjetno si se raje umaknil,
da bi še tebe kaj neprijetnega ne doletelo. Vidiš, tako je tudi med narodi in
državami. Narodi se obnašajo podobno kot posamezniki. Veliki najpogosteje
igrajo na moč mišic, majhni pa se jim udinjajo, da bi si zagotovili zaščito.
Majhni ne želijo z nasprotovanjem velikim slabiti svojih pozicij. Zato se
običajno v svetovni politiki uveljavi interes najmočnejšega igralca. Nasprotna
sila po vzoru nekdanjih neuvrščenih držav zdaj ne obstaja.

Dobro, kaj
pa napredne vlade in osveščeni ljudje v velikih državah? Ali ti ne morejo nič
storiti?

Napredne vlade? Te so praviloma v
majhnih državah in v glavnem najprej pometajo pred svojim pragom, velikih pa
raje ne dražijo. Niso še spoznale, da bi se lahko povezale in združene
predstavljale pomemben mednarodni politični dejavnik. Osveščeni ljudje pa imajo
še premajhno moč, da bi kaj vidnejšega dosegli. Lahko na ves glas vpijejo, a
zgolj vpitje nima velikih učinkov, za kaj drugega pa je treba pogosto preveč
žrtvovati. Sicer pa tudi ni velike potrebe, kajti vlade navzven dajejo prav
dober vtis, da so zainteresirane za mirne rešitve, pomiritve, konstruktiven
dialog, prekinitve spopadov… A to je le krinka, kot rečeno. Pravi interes je
čisto drugačen. In zato stvari nikakor ne gredo k srečnejšemu koncu. Na koncu
prevlada zakulisni interes nekoga od močnih, ki se mu zdi vredno angažirati.

Pa saj to
je ful tragično! Hočeš reči, da sploh ni izhoda iz tega blata?

Tega nisem rekel. Svet mora še
nekoliko dozoreti, da bo lahko razmišljal drugače. Zamenjati se morajo ideali.
Dokler je najpomembnejši kapital, bo vse, kar ni njemu v prid, odrinjeno.
Dokler na mednarodnem prizorišču ne bo velikega igralca, ki bi začel
propagirati drugačne ideale, bodo dogodki potekali v skladu z opisano logiko.
Združena Evropa bi lahko postala velik, pozitiven igralec, če bi se pojavil
pravi voditelj, ki bi zbudil ljudi iz otopelosti in prekinil sedanje programe.
Biti bi moral odličen psiholog, duhovni vodja in politik obenem. Ljudem bi
moral dopovedati, da sedanji sistem vodi v gospodarsko katastrofo in novo
svetovno vojno. Počasi, a neizogibno.

Ali je to
edini scenarij za pozitiven izid?

Niti ne. Morda bo narava poskrbela
za to, da bo človek pričel razmišljati drugače. Morda bo množica naravnih
katastrof tako relativizirala pomen kapitala, da bo nastala dovolj velika
kritična masa ljudi, ki bodo lahko napravili preboj v miselnosti. A ta scenarij
je precej boleč. In potem je seveda vsaj še tretji scenarij: nova svetovna
vojna…

Dobro si me
potolažil. Zadnjih dveh ne želim doživeti, prvi je pa malo verjeten. Kaj pa, če
bi midva počasi spravila svet na noge? Jaz »zbudim« deset drugih, vsak od teh
spet deset in tako naprej. In potem bi napravili omrežje enako mislečih po
svetu…

Dobra zamisel, mladi mož, le da ni
brez hib. Ko bi te le uslišale vse naravne sile! Vso srečo ti želim!