(Starec:) pozdravljen, mladi mož. Kaj pa te je danes vznejevoljilo?

(Tomaž:) Dobro opazuješ, stari. Malo prej sem prebral Drnovškovo misel o njegovem pogledu na zdravje na spletni strani Gibanja. Malo me je vrglo s tira. Ta pa mora biti hud idealist! Pravi, da je treba živeti zdravo – se zdravo hraniti, se izogibati stresom, se več gibati, čim več biti v naravi in potem bo zdravje prišlo kar samo. A povej mi, kako naj normalen, zaposlen človek to uresničuje? Zdrave hrane ne dobiš skoraj nikjer, če si vezan na prehrano zunaj, sploh ne. Če bi se hotel izogibati stresom, bi moral v rit brcniti šefa ali pa postati popolnoma brezbrižen. Kako naj se več gibljem in sem čimveč v naravi, če pa pridem iz službe crknjen kot mrtva riba, vikenda pol prespim, pol presedim pred televizorjem, ostanek pa s frendi na žurih rit razvajamo? To je za civiliziranega človeka čista utopija.

Tvoji argumenti so kar težki. Vendar pa se vprašajva: ali je bil človek ustvarjen, da živi med štirimi stenami in se ukvarja z opravili, ki z naravo nimajo nič skupnega? Ali je bil ustvarjen za to, da živi v umetnem okolju, se prehranjuje z umetno vzgojeno hrano, se odreka vsem naporom z gibanjem vred in se le predaja užitkom? Če je tvoj odgovor pozitiven, potem izhoda ne boš našel.

Zdaj si pa zašel v skrajnost, kaj praviš? Saj nismo v paleozoiku, da bi kot jamski ljudje cel dan malo skakali po drevesih in obirali sadje in oreške. Če nočeš crkniti, je treba garati za prgišče keša, ti pa mi hočeš reči, da si preostanek časa ne smem vzeti za nekaj malega užitkov in to. Kaj pa mi bo potem lajf, če pa si še prostega cajta ne smem privoščiti za tisto, kar mi je všeč? Če se moram odpovedati dobri hrani, pijači in užitkom, potem si tak lajf kar nekam zatakni!

Izbira je seveda tvoja. A če je tvoj pogled na življenje takšen kot praviš, se moraš pač sprijazniti s posledicami dejanj, ki ne delujejo dobro na tvoje telo. Vsako ravnanje ima svoje posledice. Pameten človek ravna tako, da se izogne neprijetnostim.

Z boleznimi se pač ukvarja medicina! Zakaj pa jo potem sploh imamo? Če imaš težave, greš k dohtarju, pa te pocajta. Zakaj pa plačujemo toliko keša za zdravstvo in socialno, če nimaš nič od tega? Malo zoprnih posledic zaradi užitkarjenja je treba vzeti v zakup, to že verjamem, ampak ostalo pa današnja medicina že uredi!

Vidiš, prav takšna miselnost je kriva, da postaja človek vse bolj nemočen in obupan. Obstaja splošno prepričanje, da je bolezenske težave dolžna reševati medicina, o osebni odgovornosti za pojav bolezni in o resničnem ozadju bolezni pa le redko kdo razmišlja. Če imaš bolezenske težave, greš k zdravniku, ki ti bo predpisal nekaj medikamentov, ki te bodo rešili bolezni.

Ja kaj pa naj bi drugega storil? Sem mar študiral medicino, da bi se zdravil sam? In kdo bi mi izdal zdravila?

Bolezen smo prenesli v nekakšno tržno sfero – podobno, kot če se nam pokvari kak aparat. Nesemo ga k serviserju, ta pa zamenja okvarjene dela in ga zopet usposobi. A človekova bolezen ni fizična okvara takšne vrste, da bi jo lahko reševali s tovrstnim servisom. Kdo danes še verjame, da je človeka mogoče zdraviti kot skupek nepovezanih organov, pri čemer se ne odpravlja vzroka bolezni temveč se zdravi samo simptome? Pa vendar se zdravljenje še vedno najpogosteje osredotoča le na oboleli organ.

Poznaš ti boljši način?

Potrebna bi bila resna sprememba pristopa. Tudi medicina priznava, da je večina bolezni psihosomatske narave, torej je psiha pri bolezni skoraj vedno udeležena. A s psihičnim ozadjem bolezni, ki se odrazijo na telesnem zdravju, se psihiatrija praktično ne ukvarja, saj jo zanimajo predvsem motnje vedenja in komunikacije. Kako torej celostno zdraviti človeka, ko pa zanemarjamo psihološko ozadje, ki je še kako pomembno? Tu je namreč prisotna tudi težava na strani pacienta: če mu zdravnik ob obolelem grlu ne predpiše antibiotika temveč priporoči, naj razreši problem neustrezne komunikacije s šefom ali z ženo, ga bo ta verjetno zelo čudno pogledal.

Seveda bi čudno pogledal! Kakšno zvezo pa ima vneto grlo z neustrezno komunikacijo s šefom?

No, pa sva tam. V tem je srž problema. Ljudje verjamemo, da je na primer vneto grlo posledica prehlada ali okužbe z virusi ali bakterijami, a to je le splošno in neutemeljeno prepričanje. Pravi vzrok je v zmanjšanju odpornosti v predelu grla, zaradi česar ga virusi laže napadejo, a zmanjšanje odpornosti ima prej ko slej psihično ozadje. Namig na motnje v komunikaciji sledi iz tega, ker je v predelu grla energijski center telesa, ki je odgovoren za komunikacijo in izražanje. Zadrževana in neizražena jeza zaradi nesprejemljivih stališč šefa ali pa preobilje nalog, ki se jim verbalno ne upremo, ima pogosto posledico – vnetje grla. Zdravnik bi takšno ozadje moral poiskati, sicer bo do ponovitve bolezni zopet prišlo.

Hm. Zanimive izjave. O tem nisem razmišljal na takšen način. In kaj svetuješ?

Medicina ne bo mogla čez noč spremeniti metod zdravljenja. Pač pa lahko ljudje čez noč korigirajo napačna stališča. Na primer tisto, da so zdravniki dolžni reševati bolezenske težave, ki so najpogosteje posledica neodgovornega obnašanja do telesa. Ljudje lahko hitro dojamejo, da so nepravilna prehrana, napačno odzivanje na dogodke, izguba stika z naravo, izguba zaupanja v zdravilno moč lastnega telesa bistveni razlogi za obolevanje in se prično obnašati drugače. Ali ni to prav tisto, kar govori dr. Drnovšek?

No ja, tako nekako, da. Hočeš reči, da preveč pričakujem od medicine? Kaj pa ves keš, ki ga plačujem za vse te sisteme? Naj to kar pozabim?

Ljudje bomo morali pričeti dojemati, da kopico odgovornosti, začenši z odgovornostjo za lastno zdravje, prelagamo na pleča sistemov, ki pa ne delujejo ustrezno, saj so  bili postavljeni v času, ko zavest še ni bila dovolj razvita. Dokler teh sistemov ne korigiramo, bomo morali sami poskrbeti za pravilne rešitve ali pa se sprijazniti s tem, da trpimo posledice. Skrb za lastno zdravje pa je prva od teh stvari, saj je zdravje pogoj za vse ostalo.

Kaj pa alternativna medicina?Ali ima ta pravi pristop?

Drugačen, običajno se zdravljenja loteva z energijskega vidika. A če se ne loti pravih vzrokov bolezni, je prav tako usmerjena le v zdravljenje simptomov. Pravo zdravljenje mora odpraviti (največkrat psihične) razloge za pojav bolezni, sicer je ponovitev ali prelevitev v kako drugo obliko bolezni zelo verjetna.

Veš kaj, tole si pa dobro zakompliciral. Zdajle o tem ne bom več parlamentiral, bom raje do prihodnjič malo razmislil. Če kdo pričakuje, da bomo kar čez noč vsi postali pametni, se je krepko zmotil!

Če ti bo to uspelo do naslednjič, mladi mož, bo to lep uspeh. Pa srečno!