Nova osvobodilna fronta

(Tomaž:) Hoj, stari. Danes te bom
presenetil z idejo, ki je precej provokativna.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož.
Ideje so gibalo napredka. Česa si se domislil?

Idejo bi lahko poimenoval "Ustanovitev nove osvobodilne fronte".

Koga pa želiš osvobajati in česa?



Koga?
Vse, ki čutijo, da potrebujejo svobodo,  pač. Vse, ki pravijo: Dovolj! Česa? Mentalne
ječe. Mislim, da je skrajni čas, da se
prebudimo in pokažemo, da smo se pričeli zavedati kritičnosti položaja,
da smo se pripravljeni lotiti problemov na pravem koncu in da imamo
dovolj manipulacij, ki nas vlečejo v vse globlje in globlje blato.
Razpleta ne moremo pričakovati od oblasti ali vladnih institucij, pa
tudi ne od strank, ki so ujete v politične igrice. V zgodovini se je
ničkolikokrat pokazalo, da so se stvari premaknile šele takrat, ko je mali razmišljujoči človek stvari vzel
v svoje roke. Danes je civilizacija bolna, a nihče se ne loti zdravljenja.


Kakšne manipulacije imaš v mislih?

Vsemogoče.
Globalne in lokalne. Globalne manipulacije so vplivi s strani tujih
medijev, ki jih povzemamo, ne zavedajoč se, da gre za indoktrinacijo in
zavajanje. Mediji so pač v rokah politikov, ki vodijo svet. Ena od
globalnih manipulacij je tudi denar. Tudi pri lokalnih
manipulacijah gre
za več stvari.  Na primer za
politično obračunavanje med belimi in rdečimi,
kar nam krade energijo in preusmerja pozornost k nebistvenim
vprašanjem. Ali pa za okoriščanje z
družbenim premoženjem, ki se
preliva v tajkunske žepe in kot zdaj vidimo ob njihovem bankrotu – v
žepe tujcev.


Kaj si mislil z denarjem kot manipulacijo?

Odkar
vem, kakšne posledice ima obrestovani denar na človeštvo, mi je jasno,
da se globalne krize ne da rešiti drugače, kot da se denar odpravi ali
pa vzpostavi pravično menjalno sredstvo, ki ne bo obrestovano. Denar
vzpodbuja  pohlep in povzroča
tekmovanje, vzbuja
sebičnost, sovražnost in negativna čustva, preusmerja pozornost k
zunanjemu in nas spreminja v potrošniške avtomate. Treba bi bilo
vzpostaviti paralelen plačilni oz. menjalni sistem, ki bi izločil
možnost denarnih manipulacij. Izključiti je treba vse negativne vplive,
ki spremljajo denar, in onemogočiti izkoriščanje v njegovem imenu.
Denar je povzročil, da ta svet temelji na laži. Laži, ki omogoča njegov
razcvet.

Začelo bi se z nekaj prodornimi posamezniki, ki bi potegnili za seboj
vse več somišljenikov in naposled široke množice. Podobno kot pri OF
med vojno. Osvobajanje bi temeljilo na novem znanju. Nosilci tega
gibanja bi bili osveščeni, z novim znanjem opremljeni ljudje, ki bi
svoje znanje na miren način širili v javnost. Tu ne bi šlo za nasilno
revolucijo temveč mirno usmerjanje ljudi k rešitvam, ki pelje družbo iz
slepe ulice. Najprej bi morali vsem naliti čistega vina. Povedali bi
resnice o ozadju globalne svetovne politike, resnico o resnični
zgodovini planeta, o znanosti, demokraciji, medicini… Na
vseh področjih smo dezinformirani in čas je za to, da stvari
pogledamo še z druge plati. Veliko informacij je že dostopnih, a
premalo ljudi se odloča, da bi se informirali iz zaupanja vrednih
virov. Ko bi ljudje poznali še drugo plat zgodbe, bi ravnali povsem
drugače.

Dobro si to formuliral. Gre v prvi vrsti za pridobitev tistega znanja,
ki omogoča dvig zavesti ljudi. Nekaj takšnega je poskušal že pokojni
Janez Drnovšek. Njegova semena je treba negovati, da bodo vzklila. Tu
gre tudi za spoznanja o pomembni vlogi duhovnosti v našem življenju.
Dokler smo usmerjeni v materialnost, težimo le za čutnimi užitki in
ignoriramo ideale, ki so v materialnem svetu nekaj tujega. Premik k
duhovnosti – ne k religiji – je potreben zato, da se zavemo svoje
povezanosti z naravo, svojega bistva, resničnih ciljev, poslanstva in
smisla življenja. Vsaka religija temelji na moralnem kodeksu. Ker so
religije zaradi vse večjega spuščanja v posvetno izgubile veljavo in
zaradi togosti izgubile sposobnost za pravo duhovno vzgojo, se je treba
nasloniti na druge vire. Ti obstajajo. Treba je odkriti novi humanizem,
ki se zavzema za zrušenje denarja in kapitala z vrha lestvice idealov.
Treba je vzpostaviti družbo, ki se zaveda, da dobrobit posameznika ne
more biti pred dobrobitjo družbe. Treba je poiskati način za vpeljavo
ekonomije, ki temelji na realnih vrednostih in omogoča pravično
distribucijo teh dobrin. Nujno je tudi, da takoj pričnemo reševati
ekologijo in to celostno. Treba je najti pravične socialne rešitve.
Nujno je modernizirati zdravstvo in medicino in ju približati naravi in človeku…
Ali je že kdo za vse našteto dal kake uporabne predloge?

Šur. Čas sicer še ni čisto idealen, a bo takšen zelo kmalu postal.
Stiske se čedalje bolj zaostrujejo, ljudem zaupanje v sedanji sistem
vse bolj kopni in treba jim je ponuditi nekaj boljšega, česar bi se
lahko oprijeli. Zato je zdaj čas, da se formira takšno fronto, ki bo
postopoma pridobivala članstvo vse dotlej, da bo pravi čas sposobna
nastopiti na javni sceni z dodelanimi predlogi, ki bodo pomenili prave
rešitve problemov, ki se sedaj le zamegljujejo. Sodelovali bi lahko vsi ljudje dobre volje in pravih idealov.

Komatu moram v vsem pritrditi, pa tudi s Pogačnikom se v glavnem strinjam. Zavzema se na primer za to, da
izstopimo iz izključno razumskih okvirov in se preusmerimo k celostnemu
obravnavanju stvarnosti. Pravi, da je treba formirati ekipe za
reševanje posameznih problemskih sklopov. To je v redu. V nasprotju z
njim jaz nove OF ne bi omejil le na Slovenijo temveč bi bila odprt
prostor za vse, ki želijo najti pot v boljšo prihodnost. Pred ničemer,
kar prinaša več svobode, se ni treba zapirati. Morda je zdaj že čas, da
se izvijemo iz ozko nacionalnih okvirov in omogočimo povezavo tudi
s pripadniki drugih narodov, da sodelujejo pri projektu.
To pa seveda ne pomeni, da bi bilo prezrto ohranjanje nacionalnih kultur in narodnih posebnosti. Znanje nima meja, prav tako ne ljubezen – zakaj bi se torej zapirali za
kake plotove?

Ali bi bila nova OF politična tvorba?



Če meriš na to, da bi
nastopila na strankarski sceni in se udeleževala boja za oblast, potem
vsaj v začetku – ne. Sprva bi bila zelo usmerjena k izobraževanju,
informiranju in ozaveščanju ljudi, obenem bi pričela s pripravo načrtov
za reševanje problemov, ko pa bi dosegla ustrezno množičnost, bi
verjetno posegla v politično dogajanje, seveda na primeren način.
Ker bi bila odprta za vse narode, bila bi torej nadnacionalna,
bi njene pobude sčasoma prešle tudi na
centre v drugih državah, iz katerih bi se postopoma stkala mreža po
vsem svetu. V dobi interneta je to čisto uresničljivo.

Zanimiva zamisel, ni kaj.



Bi se pridružil takšnemu gibanju?





Brez odlašanja.