Skozi tisočletja uporabe orodja, ki se
imenuje jezik, smo ljudje marsikdaj pozabili globlji, nekoliko bolj skriti pomen besed.
Zaradi slabe osveščenosti in površnega delovanja se je pomen
besed zožil na nekaj, kar ne odraža več prvotnega celotnega smisla.
Besede marsikdaj uporabljamo tudi kar tako, iz navade in se ne zavedamo
več, kakšen je pravi pomen teh simbolov. Eden najbolj pomensko
degradiranih
besed je beseda "ljubezen".
Jezik
je orodje, s katerim izmenjujemo misli, ideje in spoznanja. Besede pa
so simboli, ki predstavljajo posamezne pojme. Vsak jezik ima pravo
bogastvo simbolov, relacije med simboli in njihova dovršenost pa so
tisto, kar kaže na modrost naroda, ki jezik uporablja. Nekateri narodi,
na primer Židje in Slovani, imajo zelo bogat in sporočilen jezik. Vsaka
beseda (simbol) je sestavljena tako, da pojem, ki ga zaznamuje, čim
bolj popolno opiše.
Slovenščina je bogat in pomensko
dovršen jezik. Morda je prav to dejstvo zaslužno, da smo se Slovenci
tako dolgo ohranili med velikimi, agresivnimi narodi, čeprav obstaja
kopica bistveno večjih narodov (npr. Kurdi), ki niso dosegli svoje
suverenosti.
Ko se znova usmerjamo k
preprostosti, k svojim koreninam, je zelo dobrodošlo, da se pričnemo
zavedati pravega pomena besed. Pomenoslovje nam pri tem lahko zelo
pomaga. Z razvozlavanjem pomena besed lahko marsikaj pomembnega
ugotovimo. Ko
so besede nastajale, je bil njihov pomen še jasen,
razločen, danes pa je ostale le še senca tega. Najboljše besede so
tiste, ki so kratke, pa vendar v sebi nosijo sporočilno bogastvo. Kaj
torej lahko
pomembnega izvemo, če skrbno "razvozlamo" polni pmen besede?
Ustavimo
se pri nekaj primerih besed in jih
poskušajmo razvozlati. Ker nisem jezikoslovec, bom nekoliko špekuliral,
vi pa boste lahko presodili, ali imam prav ali sem ustrelil mimo.
Beseda
MIZA je sestavljena iz dveh delov: iz zloga MI, ki pomeni nas, množico
ljudi, in zloga ZA, ki pomeni da smo za nečem, zadaj. Torej je izraz
MIZA simbol, ki označuje predmet, za katerim je množica nas. MI smo
torej ZA tem predmetom. Mi sedimo za mizo. Čeprav je beseda kratka,
natančno pove, za kaj gre. Zadene samo bistvo.
Druga beseda je STOL. Kaj nam
hoče povedati? Stol je predmet,
ki nam omogoči da gremo iz položaja STanja v pozo, ki je udobnejša. Zlog, koren ST je enak kot pri besedi STATI. Ko se
naveličamo STati in želimo sesti, se sklonimo,
gremo dOL, v sedeč položaj. Stol je predmet, ki ga uporabimo, ko gremo iz STanja dOL, v sedeč položaj. Nazoren pojem , kajne?
Kaj pomeni beseda MOŠKI?
Koren
besede moški se pričenja s črko M, tako kot množica, marsikateri,
mnogi, množina. Gre torej za neko lastnost ali nekaj, kar velja za
množico. Katero posebnost moških hoče
beseda MOŠKI poudariti? Nedvomno tiste lastnosti, ki so za moški spol
značilne: prodornost, prodiranje, ostrino, hladnost. Beseda MOŠKI je
podobna besedi NOŽ. Kaj imata besedi NOŽ in MOŽ skupnega? Nož je dolg
oster predmet, ki spominja na moški spolni organ. Tako kot nož tudi
penis prodre v telo ženske in v gnezdu, kjer je moč ustvariti novo
bitje, odloži esenco, ki je gradnik novega življenja. Besedo MOŠKI bi
lahko torej raztolmačili kot množico takšnih, ki se odlikujejo s
prodornostjo. A ta lastnost žal danes pri moških vse bolj kopni.
Nož
je orožje za uničevanje. Uničevanje ima negativen prizvok. Toda uničenje starega je pogoj za nastanek
novega. V plesu, ki ga imenujemo življenje, je uničenje, smrt, pogoj za
rojstvo novega. Smrt naredi prostor za novo življenje.
Uničevanje in ustvarjanje gresta iz roko v roki. Poenostavljeno rečeno je uničevanje
življenja naloga moških, ustvarjanje življenja pa naloga žensk. Slišati
je kruto, toda, ali sem udaril mimo?
Kaj pa izraz ŽENSKA?
Tako
kot iz besede MOŠKI izhaja beseda MOŽ (ki spominja na besedo nož), tako
iz ŽENSKE izhaja beseda ŽENA, ki spominja na izraze ŽEJA, ŽEJNA, pa
tudi ŽELJA. Ali je to naključje? Pri ženskem spolu gre dejansko za
bitja, ki so žejna, bitja ki sprejemajo. Sprejemajo moške, ki v
povezavi z žensko dajejo, omogočijo novo življenje. Ker so bolj
čustvene kot moški, so ženske dejansko, morda bolj kot moški, žejne –
ljubezni. Izraz ŽENSKA bi torej morda prevedli kot tisti, ki prejema (ima žejo po prejemanju).
A
izraz ŽENSKA ima morda še drug, nekoliko bolj skrit
pomen. Morda pomeni, da ŽEnska ŽE ima nekaj, kar moški še nima. V
slovenščini je nekaj besed na ŽE, na primer žep (ŽE-Poln), žezlo
(ŽE-ZLOben?), želodec (ŽE-poln LOnEC?), ki namigujejo, da je nekaj že
polno, dokončano. Znano
je, da imajo ženske boljši stik s samim seboj, zato je intuicija pri
njih razvitejša. Ženske so v boljšem stiku s svojim bistvom, so bliže
spoznanju svoje biti. Ženske so tako ŽE Na SKorajšnjem spoznAnju,
medtem ko moški še niso tako daleč. Ta pomenska razlaga je precej
spekulativna, pa vendar – alije bolje reči, da gre za naključje?
Poglejmo si besedo SREČA. Kaj beseda pomeni oziroma, kaj nam
hoče povedati? Ima kak že pozabljen pomen? Morda pa so pri domisleku za besedo prastari Slovenci
vedeli, kako srečo najti?
Koren
besede SREČA je enak kot pri besedah srce, sredica, srž, srajca, sram.
Srati pomeni izločati iz osrednjega dela telesa. Srečka pomeni zadeti
pravo, v polno. Vse te besede merijo na nekaj osrednjega, v sredini, v
samem bistvu. Očitno tudi beseda SREČA označuje tisto, kar nastane v
SRcu in je v povezavi s samim SREdiščem
tistega, kar smo. Tisti, ki se z raziskovanjem svoje notranjosti
resneje ukvarjajo, mi bodo pritrdili. Srečo najdeš v svojem srcu takrat, ko
vzpostaviš notranji mir in prideš v harmonijo s svojim resničnim
bistvom, svojo Bitjo, ki je vir življenja v tebi.
Beseda
SREČA je ženskega spola, kar pomeni, da gre za nekaj,
kar se povezuje z bolj ženskimi lastnostmi in karakteristikami. Ženska
karakteristika, ki je tukaj morda najbolj pomembna, je sprejemanje. Sreča je
dosegljiva le takrat, ko se prenehaš upirati (upiranje je dejavnost
uma, ki nasprotuje nečemu zaradi prepričanj oz. sodb, ki temeljijo na
spominih), odložiš orožje, ko se predaš trenutku, se zliješ s tistim, kar
je. Zares sprejeti tisto, kar je, pomeni spoznati, da ni ničesar, kar
bi te zares ogrožalo in ti preprečevalo stik s tistim, kar omogoča
tvojo srečo. Če nečesa ne moreš sprejeti, to pomeni, da prav ta stvar
(kakor jo trenutno vidiš) onemogoča tvoj dostop do sreče. A to videnje
(prepričanje) je prisotno le v tvojem umu, ni nič objektivnega.
Sprejeti pa pomeni, da to moteče prepričanje umakneš in tako sprostiš blokado.
Ustavimo se pri besedi ZADOVOLJSTVO. Gre za besedo, ki jo pogosto povezujemo s srečo, a gre za čisto nekaj drugega.
Ta
beseda je ena najbolj zgovornih. Pove, da gre za stanje, ko se ZAvedaš,
da imaš DOVOLJ. A česa imaš dovolj? Tistih stvari, ki ti dajejo lažen
občutek sreče. Med srečo in zadovoljstvom je bistvena razlika:
zadovoljstvo je minljivo stanje, ki nujno preide v nezadovoljstvo, ko
zadovoljstvo mine. Sreča pa ni odvisna od "dovolj", ker blaženosti ne
črpa iz zunanjih dejavnikov temveč iz notranjega stika s svojim bistvom. In sporočilo? Zadovoljiti torej pomeni ustreči le glede količine, ne pa tudi vsebine ali kakovosti!
Kaj pomeni beseda LJUBITI? Črkovna kombinacija LJ v korenu besede ima močan čustveni naboj
in
označuje povezavo s čustvi, predvsem z ljubeznijo. LJubiti, LJubezen,
LJubkovati, LJubosumje, LJub, LJubek, LJutnja (hrvaško), LJudje, vsi se
povezujejo s čustvi, z ljubeznijo. Beseda ljubiti pa namiguje, da gre
za stanje, ko čustva omogočijo človeku, da se spremeni v junaka. Torej
čustveni (L) JUnak BITI.
Kako pa je z besedo ŽELJA?
Ta
beseda spominja na besede ŽEJA, ŽENA ali ŽENSKA. Vse te besede imajo
podobno vibracijo. ŽE-LJa pomeni pričakovanje izpolnitve nečesa,
kar je povezano s čustvi. Pomeni zadovoljitev na čustveni ravni. To je
resnica, kajti na mentalni ali materialni ravni do resnične zadovoljitve ne more
priti. Če obstaja "želja" (bolje rečeno mentalni pritisk, ki ga
imenujemo POHLEP) imeti več in več, te ni mogoče z ničemer zadovoljiti.
LJudje, ki smo čustvena bitja, torej lahko ŽELJE zadovoljimo le na
čustveni, ne na materialni ravni. Pomembno sporočilo, kajne?
Zanimiva je beseda STRAH.
Gre za zelo
domiselno besedo, ki bi jo v daljo verzijo pretvorili kot STanje "AH".
zanimivo je, kaj vse lahko povesta dve črki, namreč "AH". Vsi stavki,
ki se začnejo z AH, izražajo neko nasprotje v zvezi z neko predhodno
mislijo. Na primer, "Ah, saj ni tako hudo" ali pa "Ah, bom že zmogel."
Skratka, gre za ugotovitev, da nekaj ni takšno, kot je bilo videti.
Sporočilo besede STRAH je torej, da je tisto, kar imenujemo strah,
lažnega videza, v nasprotju z videnim. Ko rečem "strah me je", bi se moral spomniti, kaj
beseda strah pomeni in se temu primerno odzvati. A odziva v nas je
običajno napačen. Strah ostane za nas resnična predstava.
