O vegetarijanstvu je najti veliko informacij, ki so si marsikdaj nasprotujoče. Nekateri ga priporočajo, drugi odsvetujejo. Kaj je o vegetarijanstvu, prehrani in prebavi v človeškem telesu vedel povedati veliki Rudolf Steiner, antropozof, ki je imel neverjeten dar opazovanja subtilnih svetov?
Spodnje informacije povzemam iz njegove knjige Dinamično-biološka prehrana, ki ponuja nekatere globoke vpoglede v to problematiko. Ljudje smo si med seboj zelo različni, zato tudi Steinerjev odgovor ni enoznačen; nekateri so za vegetarijanstvo (že) zreli, drugi pa ne.
Vegetarijanstvo krepi našo notranjost, saj se sproščajo sile, ki v nasprotnem primeru ostanejo v telesu neizkoriščene; to so iste sile, ki povzročajo revmatizem, bolečine v kosteh, sladkorno bolezen. Da bi lahko rastlinsko hrano ustrezno prebavili, mora biti organizem za sile rastlin dobro pripravljen.
Rastlinski hrani se moramo zahvaliti, da imamo vpogled v velike povezave, brez predsodkov, jeze in antipatij.
Vegetarijanec mora stopiti na duhovno pot, sicer sile, ki jih je prihranil z vegetarijanskim načinom življenja, povzročijo težave: motnje spomina, poškodbe možganov itd. Ob usmeritvi v pravo prehrano mora torej biti prisotna tudi usmeritev v pravo duhovno hrano.
Vegetarijanci se počutijo močne, ker v sebi niso več prisiljeni skladiščiti tuje maščobe, temveč gradijo samo svojo lastno.
Za vegetarijanca je vnos beljakovin zelo pomemben. Z razgradnjo rastlinskih beljakovin – če jih je sposoen razgraditi – gradi lastne beljakovine. Če je črevesje šibko, je treba uživati živalske beljakovine. Živalske beljakovine odidejo po vsem telesu in ga hranijo.
Hrana živalskega izvora
deluje zelo specifično na živčni sistem in s tem na astralno telo. V živčnem sistemu se po njeni zaslugi pretaka nekaj tujega. Rastlinska hrana na živčni sistem ne vpliva. Živalska hrana zamegli čute in krepi osebne interese (ego).
Fizikalni učinki pod vplivom mesne hrane: rdeče krvničke postanejo težje, temnejše, kri se hitreje strjuje, hitreje nastajajo obloge iz soli in fosfatov. Težka kri je izraz suženjske predanosti tistemu, kar se z živalsko hrano vnaša v njegovo astralno telo.
Sposobnost ljudi, da se vojskujejo in podlegajo čustvom obeh polov, izvira iz hrane živalskega izvora. Pogum, neustrašnost, drznost, ki so tudi pomembne, so živalskega značaja. Teh lastnosti si ni mogoče prestavljati brez lastne osebnosti, ta pa je posledica hrane živalskega izvora. Ljudstva, ki se hranijo pretežno z rastlinsko hrano, kažejo večjo naklonjenost do duhovnega.
Pri uživanju živalske hrane se sile živali v telesu kopičijo, organizem jih ne uporablja, pač pa se kopičijo na določenih mestih ali pa pospešujejo nalaganje produktov metabolizma; včasih (pri sladkorni bolezni) pa iz organov odstranjujejo določene sestavine, ki jih uporabljajo zase.
Z mesno hrano človek vnaša v telo nekaj, kar mu postane postopoma popolnoma tuje, kar si v njegovem telesu utira svojo lastno pot. Te sile povzročajo histerijo in epilepsijo. Živčni sistem, ki takšno impregnacijo sprejema od zunaj, postane tarča živčnih bolezni.
Poapnenje ožilja je najpogosteje posledica čezmernega uživanja beljakovin. Tudi dovzetnost za bolezni se tako veča.
