Strah, rad bi se pogovoril s teboj. Od nekdaj se te bojim in
trepetam pred teboj. Ne razumem, zakaj si venomer z menoj? Kaj, ko bi si
privoščil kake kratke počitnice? Pravzaprav, zakaj si ne bi privoščil večnih
počitnic?
Zakaj, dragi moj, naj bi počitnikoval? Ob tebi imam
najboljše počitnice, kar si jih je moč želeti. Zabavam se ves čas. Ti se me na
vso moč bojiš in to je največ, kar lahko dobim. Zakaj bi se potem trudil v
tujini?
Ne razumeš, kaj? Dokler si želiš, da bi izginil, dokler bi
me rad pregnal ali pobegnil od mene, krepiš moj pomen in mi zagotavljaš
najboljšo hrano – pravo kraljevsko pojedino in s teboj se počutim kot kralj med
kralji.
Pravzaprav ti sporočam skrivnost mojega obstoja, in če je
kaj, kar me skrbi, je to, da bi se te moje čudovite počitnice nekoč končale! Če
boš nekoč nenadoma dojel, v čem je stvar in me boš sprejel in pričel ljubiti!
Takrat bom izgubil vse, moje poslanstvo bo prazno, izgubil bom pravico do
obstoja in moje počitnice se bodo končale.
Dokler vem, da si tak kot večina drugih ljudi, ki me le
stežka sprejmejo, lahko počivam in uživam. Le peščica vas ve, kako se me je moč
znebiti, hvala Bogu!
Pa pozdravljen, ha, ha, ha…
