(Tomaž:) Stari, odkar so se mi po zaslugi tebe in Chomskega nekoliko odprle oči, se ukvarjam z vprašanjem, ki mu ne znam priti do kraja.

(starec:) To je dobro, saj kaže, da si pričel razmišljati z lastno glavo. Kaj te muči?

Jasno mi je, da je tole neprestano blebetanje o boju proti terorizmu namenjeno samo temu, da bi ljudi prestrašili in opravičili politiko sile. Vsakemu bedaku je že jasno, da smo danes, pet let po usodnem 11. septembru, od terorizma še bolj ogroženi kot prej. Vojna proti terorizmu je čista oslarija. Bral sem, da povprečni Američan verjame, da so se ZDA lotile Iraka izključno zaradi nafte. Toda to bi moralo pomeniti, da je nafte zdaj več in da bi se morala poceniti, ne pa, da je čedalje dražja. Kje je tu logika?

Imaš prav. Javnosti seveda ni znano, da ZDA ne le, da ne morejo do iraške nafte, temveč morajo Irak oskrbovati z nafto od zunaj, na stroške ZDA. Zaradi neprestanega sabotiranja naftovodov s strani iraškega odpora in Sadamove republikanske armade je nafto do rafinerij nemogoče pošiljati in proizvodnja je obstala. Na tisočih kilometrov skozi puščavo, ki jih ni mogoče dobro nadzorovati, Iračani predirajo naftovod, zato imajo Američani neprestano delo s krpanjem, pri čemer so tarče iraških saboterjev. ZDA so morale število vojakov povečati na 161.000, tako da jih je zdaj precej več kot ob invaziji leta 2003. Ameriška vojska mora nafto v Irak za svoje in domače iraške potrebe dovažati s cisternami iz Egipta, Kuvajta in drugod. To je za vojne zaslužkarje, denimo za podjetje Haliburton, kjer imajo prste zraven visoki predstavniki ameriške vlade, seveda dober posel.

Kaj, Irak, eno največjih nekdanjih proizvajalk nafte, morajo oskrbovati od zunaj?

Da. V resnici Američani ne nadzirajo niti iraške nafte, niti ozemlja. Da bi preprečili nemire, morajo zagotavljati nafto po ceni 5 centov za galono, kot so bili Iračani vajeni, kar je krepko pod siceršnjo ceno, razliko pa krijejo ameriški davkoplačevalci, skupaj s stroški transporta. Samo za nafto to znese 210 milijonov dolarjev mesečno. Tako je jasno, zakaj se je bencin v ZDA podražil in ne pocenil.

Ha! Teh informacij mediji jasno niso objavili. Izpad naftnih prihodkov pa mora biti za Irak velika zguba!

Seveda. Samo med avgustom in oktobrom 2004 je Irak izgubil okrog 7 milijard dolarjev. A za Iračane je to malo, glede na to, kaj vse lahko izgubijo, če se ne bodo borili za svoje naravno bogastvo.

Kul. Torej od iraške nafte torej ZDA trenutno nimajo nič, razen dodatnih stroškov. In to mi ni jasno – kaj pa je potem motiv za ameriško invazijo na Irak, če to ni nafta?

Naj ti pomagam – z malo logike ti bo takoj jasno. Verjetno veš, da znaša trenutni zunanji dolg ZDA nepojmljivih 8200 milijard dolarjev. Velikanske količine dolarjev, ki jih ZDA tiskajo, v resnici nimajo nikakršne stvarne vrednostne podlage niti v blagu niti v zlatu. Vrednost dolarja počiva samo na njegovem povpraševanju. Da bi prišle do dolarjev pa morajo vse svetovne države prodajati svoje blago, delo in surovine. Torej vse to odstopajo ZDA za denar, ki nima pravega kritja, prav tako ne nakopičene denarne rezerve. Dolar zdaj predstavlja kakih 70% svetovnih monetarnih rezerv, pred desetimi leti pa je bi ta podatek le cca 50%. Zato se morajo ZDA z vsemi sredstvi boriti proti mnogo stabilnejšemu evru in skrbeti, da dolar ostane glavno plačilno sredstvo na naftnem trgu. V nasprotnem primeru bi centralne banke svetovnih držav svoje devizne rezerve obogatile tudi z drugimi monetami, dolarje pa bi lahko v vagonih vračale v ZDA. Lahko si predstavljaš, kaj bi to povzročilo.

Fijuuuu! To bi bila pa huda reč! Torej bi Kitajci, ki imajo v svojih trezorjih skoraj polovico ameriškega dolga, čez noč, brez enega samega strela lahko sesuli Američane! Nastala bi pogubna hiperonflacija!

Zdaj je svet povezan bolj kot kdajkoli, zato kriza enega vpliva na vse. Stvari niso tako enostavne. A ZDA bi v že primeru zmanjšanja vlaganj v ameriške vrednostne papirje resnično prišle v hudo krizo. Zato je najbolje, da status quo ohranjajo z zastraševanjem in z vojaško silo. Pri tem ima velike koristi tudi ameriško gospodarstvo, ki v veliki meri temelji na vojaški industriji.

Dobro, zdaj mi je že bolj jasno. Bistven je stabilen dolar. A kako bi se dominantni položaj dolarja omajal?

Kot veš, imajo ZDA monopol na tržišču nafte – ta se prodaja skoraj izključno za dolarje, ki so glavno plačilno sredstvo v mednarodni menjavi. Če bi svet začel v večji meri trgovati z nafto za evre pa bi se položaj precej spremenil. Irak je v letu 2000, kot ena prvih držav, pričel nafto prodajati za Evre .

In Sadam Husein je čez noč postal nevaren diktator, ki proizvaja orožje za množično uničevanje, čeprav so ga dotlej ZDA podpirale! In seveda ga je bilo potrebno nemudoma odstraniti.
Ali je še kaki drugi proizvajalki nafte prišlo na misel, da bi prodajala za evre?

Da. Venezueli in Iranu. V Venezueli CIA poskuša likvidirati predsednika Chaveza, a ji to še ni uspelo. Tudi Rusija v manjšem obsegu prodaja nafto za evre. Iran pa želi odpreti lastno naftno borzo in prodajati nafto in plin za evre in kitajski huan, saj ima že nekaj strateških dogovorov s Kitajsko. Ostalo si lahko misliš.

A to je to! Seveda so si morali Američani zopet izmisliti primeren razlog za intervencijo v Iranu. Enaka štorija kot v Iraku! Iznašli so problem razvijanja jedrskega orožja in prepričali svetovno javnost, da je Iran nevaren za svet. A svet še ni dojel, da gre spet za pretvezo, s katero si želijo zagotoviti podporo za napad nanj. Ampak, ali misliš, da bodo Američani tvegali napad kljub dejstvu, da Kitajci in Rusi lahko krepko posežejo v dogajanje?

Upam da ne. Za zdaj le strašijo. A izključiti je to možnost težko. Počakajmo, pa bomo videli.