Mnogi se sprašujejo, kam drvi svet. V peklensko brezno ali v razcvet novega človeštva?

V prvo ne verjamem, a za drugo se bo treba krepko potruditi. Nas je dovolj prebujenih, poštenih, dovolj sposobnih za takšen megalomanski podvig? Gniloba obstoječega sveta se vse bolj razgalja in vse bolj očitno je, da je segla do temeljev. Treba bo zrušiti vse in vse postaviti na novo.

Da bi lahko preporod usmerili k pravim ciljem, je treba najprej ozavestiti, kaj je šlo pri obstoječi civilizaciji narobe. Kako se bomo sicer spoprijeli s pravimi problemi, popravili temelje, se izognili ponavljanju starih napak?

Ozrimo se zato vsaj nekoliko v bližnjo preteklost in skušajmo analizirati, kaj je šlo narobe, kakšen trend lahko razberemo iz dogajanja v zadnjem stoletju.

Začnimo s prvo svetovno vojno, ki je prinesla globalni pomor dotlej neslutenih razsežnosti. Prišlo je do velike preureditve na evropskem kontinentu, do razpada in formiranja novih držav, tudi Jugoslavije. A že po dobrih dvajsetih letih, ko si je svet nekoliko opomogel, je sledila druga svetovna vojna, ki je po Rimskem in britanskem imperiju omogočila ustoličenje nove svetovne velesile – imperija ZDA. Rusija je bila z oktobrsko revolucijo izločena iz tekme za prevlado in razen s komunističnimi idejami ni več ogrožala anglo-ameriških interesov. Nova Jugoslavija je bila zamišljena kot nekakšen ščit pred vplivi komunizma in nevarnosti Sovjetske zveze, do katere je imela distanco in dovolj poseben, eksotičen družbeni sistem (samoupravljanje). To je bilo za naš narod obdobje hitrega napredka; iz agrarne države smo se v pol stoletja dvignili med napredne družbe, vzpostavili močno gospodarstvo s številnimi uglednimi podjetji in blagovnimi znamkami, bili nosilci gibanja neuvrščenih itd. Družbeni standard in področje sociale, ki sta se gradila iz dobička, ki takrat ni bil pretežno usmerjen v žepe oblastnikov, smo dvignili na zavidljivo raven.

Ob koncu tisočletja je po petdesetletnem obdobju povojne akumulacije in gradnje v Evropi za svetovne nadzornike prišlo obdobje žetve. Zanetili so notranje spore in zrušili Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Komunizem in socializem sta v zahodnem svetu odslužila svojo nalogo in sta bila zrušena, kapitalizem pa je ostal brez konkurence v zahodnem svetu. Imperij ZDA je v dveh desetletij uničil dva ducata svetovnih držav. Evropske države je bilo najlaže opleniti, če so se odrekle finančne in vojaške suverenosti, zato je bil izpeljan proces povezovanja v Evropsko unijo in pritegnitev v vojaško zvezo NATO. Po vstopu v EU so se v dveh desetletjih zaradi vsiljenega zadolževanja do grla zadolžile skoraj vse države in pristale na pogubne pogoje evropskih birokratov.

V Sloveniji se je po osamosvojitvi s privatizacijo velik del družbenega kapitala prelilo v žepe peščice povzpetnikov. Podjetja in tovarne so načrtno vodili v propad in jih za drobiž predajali menagerjem, nakar so v nekaj korakih menjave lastništva pristale v tujih rokah. Velika finančna kriza l. 2008 nam je odnesla še tisto malo, kar je od gospodarstva ostalo. Šlo je za rop stoletja. Od desetin uglednih podjetij svetovnega slovesa danes Slovenci nimamo v svoji lasti skoraj ničesar. Iskra, Lek, Litostroj, Sava, Tekstilindus, IBI, TAM, Mura, Elan, Droga, Mercator, Adria Airways, SKB in številna druga so dobila tuje lastnike, v svojih rokah nismo obdržali niti bank niti letalskega prevoznika. Danes lahko zavidamo nekaterim afriškim državam, ki smo jih imenovali »banana republike«. Brez pretiravanja je mogoče reči, da smo obubožali. Kako smo lahko pristali na tako obsežno krajo? Nam je v tolažbo, da smo med vrhunskimi potrošniki, saj smo po kvadraturi trgovskih centrov na prebivalca v samem svetovnem vrhu?

Običajni ljudje smo krivdo za obubožanje gospodarstva in drsenje v revščino pripisovali nesposobnosti in pohlepu naših gospodarstvenikov in oblastnikov; nismo si mogli predstavljati, da gre v resnici le za košček zelo domišljenega in daljnosežnega globalnega načrta, ki se je razkril šele kasneje.

Kaj pa se je dogajalo na duhovnem področju? V socializmu je živel duh tovarištva, medsebojnega podpiranja in sočutja, sodelovanje je bilo na vrhuncu; hiše, zgrajene ob pomoči sosedov in prijateljev so v časih socializma rasle kot gobe po dežju, razlike med plačami pa so bile v primerjavi z današnjimi smešno nizke. Brezposelnosti skoraj ni bilo, tudi z minimalno plačo se je dalo dostojno živeti, delovni tempo pa je bil zelo zmeren. Odnosi v podjetjih so bili na visoki ravni, delavec je bil delavcu – tovariš, nivo sociale pa je bil zavidljiv; številne tovarne so zagotovile delavcem počitniške kapacitete na morju…

 

Kaj je šlo narobe?

Težko je reči, kdaj se je začela rakova pot, toda nepoštenost, korupcija, nepravičnost, klientelizem, izkoriščanje, šikaniranje, prevare, ropanje, nasilje, teptanje človečnosti in svobode človeka so se v nekaj desetletjih grozovito razmahnili. Vrhunec nasilja oblastnikov je bil dosežen v koronskih časih, a kdo ve, kaj nam še utegne prinesti prihodnost.

V razvijanju svoje duhovne plati in v spoštovanju samega sebe smo tragično nazadovali. Ob izgubi človečnosti, pravičnosti, sočutja, svobode, skromnosti in spoštovanja sočloveka se postavlja vprašanje, kaj je tej botrovalo.

Najzaslužnejši so trije dejavniki: strah, pohlep in neznanje, ki so vodili k temu, da smo nasedli lažem  in se pustili zvabiti k rušenju naše človeške narave, božanskega bistva. Na nas so delovali postopoma, a vztrajno in kuhali smo se počasi kot žaba v loncu.

Najpomembnejši dejavnik je strah, vcepljen z lažmi. Po letu 2001 je v svetu eksplodiral zaradi (umetno povzročenega) grozečega terorizma, nato (2008) zaradi gospodarskega kolapsa. Koronski strah pred okužbo je ljudi potisnil v smrtno stisko in zapiranje pred bližnjim še potenciral, zrušeno zaupanje v lastno zdravje pa je postalo fantastičen vir obolevanja. Smrtni strah pred virusom, ki ni bil niti približno tako nevaren kot so nam napovedovali, je številne popolnoma onesposobil in pahnil v krč, ki pri nekaterih ne popusti. Postali smo nezaupljivi, sumničavi, nedružabni, vse bolj sebični in se pričeli vse bolj ograjevati.

Pod pritiskom oblastnega nasilja se je izvedla polarizacija človeštva na tiste, ki so ohranili pamet in človeško dostojanstvo in na druge, ki so se jima odrekli. Vsi ukrepi, zapiranje in omejevanja so povzročili ogromno družbeno, gospodarsko, socialno in psihološko škodo. Posebej so bile prizadete mlade generacije, ki so utrpele nepopravljivo škodo. Izkazalo pa se je – tudi v svetovnem merilu – nekaj pomembnega: veliko slabše so jo odnesli tisti, ki so naivno zaupali oblastem in medijem.

Drugi najpomembnejši dejavnik je pohlep. Kot otroka z igračo so nas s privlačno tehnologijo zvabili globoko v materializem, da smo izgubili stik s svojim duhovnim bistvom, se oddaljili od zavedanja, da je človek v jedru duhovno, božansko bitje nepoznanih moči. Mik bogastva in tehnologije, pametnih, velesposobnih igrač nas je premamil, zasužnjil in odvrnil od mnogo pomembnejših stvari – od spoznavanja in plemenitenja nas samih ter negovanja naših medčloveških odnosov. Pohlep posameznika je zrasel, pri številnih, ki so sluge globalistične elite v ozadju, pa je eksplodiral. Korupcija, prisotna na vseh ravneh in v vseh sistemih, je dosegla takšne razsežnosti, da je pod vprašanjem obstoj civilizacije.

Temeljni problem kapitalistične ureditve je, da je dobiček oziroma denar gibalo vsega, nobena druga vrednota mu ne more blizu. Financiranje številnih še kako potrebnih projektov, ki jih terjajo sociala, zdravstvo, družbeno življenje in postarano prebivalstvo, kultura, umetnost in še marsikaj, kar ne prinaša dobička, je tako pod vprašajem. Dokler je prisoten lažen mit o pomanjkanju in je denar najmočnejši instrument za izkoriščanje množic – kar je sedanja praksa, blagostanja za vse na tem planetu ne more biti.

Tretji najpomembnejši dejavnik je neznanje, ki bi ga pravzaprav lahko postavili na prvo mesto, saj prikrito pogojuje prva dva. Tragično, javnosti prikrito dejstvo je, da se svet dandanes utaplja v lažeh, s katerimi moramo računati na vseh področjih – v medicini, znanosti, zgodovini, fiziki, kemiji, v politiki, v medijih in drugod. Z njimi so nas zapeljali, onesposobili ter preprečili naš naraven razvoj. Tako se sodobni človek utaplja v neznanju, čeprav si domišlja, da je v primerjavi s preteklimi rodovi superioren. To si domišlja predvsem zaradi nivoja tehnologije, ki pa je pahnila človeka v takšno odvisnost, da je postal nemočen, nedružaben, egoističen in len. Obenem mu umetna inteligenca grozi, da bo ostal brez dela in se uvrstil v kasto »nepotrebnih jedcev«.

 

Pogled v zakulisje dogajanja

Informacije v nadaljevanju utegnejo marsikoga osupniti ali celo ustvariti vtis, da se je avtorju zmešalo. Prav grozljivo je, kako malo vemo o dejanskem dogajanju na planetu in kako so nam uspeli »oprati možgane«. To je posledica dejstva, da so vsi svetovni mediji v rokah peščice mogočnežev, ki so del globalne oligarhije, ki drži v rokah vse niti globalne politike. Spomnimo se, že John F. Kennedy je pred 60 leti svaril pred naraščajočim vplivom »vojno-industrijskega kompleksa«, ki se je že takrat polaščal vzvodov oblasti. Po njegovem atentatu o nevarnosti tega VIK , ki ga danes imenujemo »globoka država«, »globalna oligarhija«, globalisti ali še kako drugače, ni bilo več govora. Zakaj ne? Ker se je hitro polastil vseh medijev. V nekaj desetletjih je prerasel vse okvire, v njihovih rokah je vse svetovno bogastvo in gospodarstvo ter vse finance, preko katerih imajo v rokah tudi vse vzvode oblasti. Danes najintenzivneje deluje skozi Svetovno zdravstveno organizacijo in Svetovni gospodarski forum (WEF).

Klaus Schwab, direktor WEF, je javno izjavil: “Imeli boste nič in boste srečni”. Dokler ne prepoznamo in se ne distanciramo od predstavljenih nakan, dokler se ne zavemo, da so vse vlade držav le orodje v njihovih rokah, rešitev ni mogoča. Sedanja demokracija je zakrinkana demoNkracija, katere cilj je zdesetkati človeštvo, pretvoriti človeka v biorobota, sužnja.

Resničen nivo znanosti (na razpolago eliti) je stoletja pred tem, kar je dostopno javnosti. Z zastrupljeno hrano, vodo, ozračjem in zemljo, z zadrževanjem in prikrajanjem informacij in razvoja je bilo doseženo, da se moramo ubijati za svoje preživetje. A svet bi lahko že stoletje živel v blagostanju ob uporabi brezplačne energije, če bi že davno poznani Teslovi (in drugi) izumi prodrli v javnost.

Oblast v praktično nobeni državi sveta ni v službi ljudstva pač pa interesov t.i. globoke države. Za nameček so vse države prelevili v podjetja, podrejena krovnemu, ki diktira vse. Številne t.i. »teorije zarot« se pospešeno kažejo kot dejstvo in še malo niso le teorije. V vse bolj omejujočih ukrepih oblastnikov je treba prepoznati načrt svetovnih gospodarjev – Novi svetovni red, ki ima cilj pahniti človeštvo v popolno suženjstvo. Pripravljajo že naslednja koraka – ukinitev gotovine in uvedbo digitalnega denarja – ki bi bila smrtna udarca naši človeški svobodi. Tako bi bilo človeka možno preprosto popolnoma onesposobiti z odvzemom njegove plačilne sposobnosti.

S pritiski za sprejem in podporo mavričnih LGBT skupnosti in spreminjanjem ter izkrivljanjem pogledov na spolnost in vzgojo nas skušajo ločiti od naravnih načel, rušijo koncept družine, zdrave spolnosti in naravnih odnosov med spoloma. Ali si spolno iztirjen posameznik, ki je obenem še navdušenec za transhumanizem in se bo dal spremeniti v bio-robota, še zasluži naziv človek?

Sprevrženost in nemoralnost obstoječih vladajočih struktur se postopoma razkriva širši javnosti; obseg nečednosti – pedofilije, zlorab in zlih načrtov – je tolikšen, da je potreben daljši proces postopnega razkrivanja, saj tega ni mogoče na hitro prebaviti. To je toliko težje zaradi ustaljene predstave, da institucionalizirano zlo (in Satan kot njegovo poosebljenje) na svetu ne  obstaja.

Vse bolj se pomikamo tudi k javnemu razkritju naslednjega pomembnega dejstva, da so na našem planetu in seveda tudi širom galaksije prisotne številne nezemeljske rase. Dokazi o tem so na voljo že pol stoletja, predvsem pa od l. 1947, ko je prišlo do odmevnega rušenja NLP v Roswellu. O nezemljanih priča brez števila dokazov in artefaktov; najzgovorneje o tem govorijo številni objekti na tem planetu, ki jih z današnjo tehnologijo ne znamo zgraditi. Predstavniki določenih nezemeljskih ras so si tisoče let lastili gospostvo na planetu in so še do nedavnega predstavljali vrh oblastne piramide globalistov. Nekateri viri trdijo, da so bili z našega planeta pregnani, vendar pa bo človeštvo moralo  samo obračunati z njihovimi slugami.

Soočiti se bo torej treba z neprijetnim dejstvom, da je naš planet v pesti temnih sil, ki že stoletja krojijo globalno politiko. Z »globalnim resetom« želijo ustvariti takšno stisko, da bo človeštvo pripravljeno pristati na omenjeni »novi svetovni red«, ki bi človeške svoboščine praktično odpravil. A človeštvo se prebuja in prav nič pretirana izjava ni, da poteka svetovna vojna s silami teme. Preživelo je napad z biološkim orožjem (t.i. ce pivi), čeprav se večina tega sploh ne zaveda. Skrito očem javnosti ostaja (masovni mediji o tem seveda ne poročajo), da so bili doseženi pomembni uspehi, denimo pri razbijanju trgovine z belim blagom in otroci.

Človeku, ki je doslej zaupal medijem in politiki, so zgornje informacije šokantne. Vendar pa se resnice, ki je bila toliko časa zastrta, ne da v nedogled skrivati. Razkrivanje, ki se zadnji čas pospešeno dogaja, bo številne stvari postavilo na glavo. Z resnico se bo človeštvo opolnomočilo za obračun s silami teme. Posebno zato, ker nam ob strani stojijo naši kozmični bratje in sestre, ki jim sicer ni dovoljeno očitneje se vpletati v naš zemeljski razvoj, v proces dozorevanja in osvobajanja, pa vendar so nam v pomoč. So zainteresirani, da človeštvo na tem planetu ne izumre.

Šele z razkritjem in soočenjem s problemi se odprejo možnosti za njihovo reševanje. Prihaja čas poštenega obračuna s služabniki temnih sil, ki so nas pripeljali na rob obstoja.

 

Kako obnoviti svet?

Človeštvo se lahko osvoboditve in prenove sveta loti le z združenimi napori. A treba je vedeti: Boljši, srečnejši in svobodnejši svet lahko gradijo le ljudje brez strahu, pohlepa in sebičnosti. V nasprotnem bomo težili k izgradnji inačice prav takšnega sveta kot je sedanji. Da bi to spremenili, potrebujemo ogromno znanja. V obliki resničnih informacij nam to že nekaj časa priteka, a nekateri ne znajo ločiti zrnja od plev, rekoč: Kako naj vem, katera informacija je resnična in katera ne? Treba je postati buden ter uporabljati zdravo pamet in logiko! Preprečiti moramo zasipanje z lažnimi informacijami iz medijev, ki nam vcepljajo strah. Nikar se čustveno ne vpletajmo in poiščimo vire, ki prinašajo resjeco. Na spletu jih ne manjka. Vsakdo si mora ustvariti lastno predstavo o vsem, kar se dogaja.

Duše, inkarnirane na Zemlji, so si izbrale posebej zahtevno pot učenja in napredovanja na svoji duhovni poti. Nihče se ne more več slepiti, da je smisel bivanja na tem planetu uživanje in lenobno življenje. To nam preprečujejo udarci in preizkušnje, ki se pomnoženo zgrinjajo na nas v zadnjem času in nas kličejo k aktivnosti.

Pred vsakomer, ki želi prispevati k izgradnji naprednega, svobodnega sveta, so naslednji izzivi in naloge, s katerimi se bo treba spoprijeti; omenimo le najpomembnejše:

  • prekiniti dominacijo temnih sil, ki so nas pripeljale v sedanji položaj;
  • obračunati s slugami dosedanjih oblastnikov in vzpostaviti oblast, ki je zavezana služenju ljudstvu; tu se lahko opremo na modrost in vzore naših domorodnih prednikov;
  • na odgovorne položaje v družbi imenovati le posameznike visokih moralno-etičnih vrednot in značajskih vrlin;
  • ustoličiti in udejaniti načelo, da je najvišja vrednota človek;
  • zagotoviti enakopravnost ljudi na vseh področjih;
  • v vseh družbenih skupnostih zagotoviti upoštevanje načela tričlenstva v povezavi z vrednotami svoboda, enakost in bratstvo (predlog R. Steinerja);
  • uvesti ničelno toleranco do korupcije;
  • zagotoviti, da dobrobit posameznika ne ogroža dobrobiti skupnosti;
  • tekmovalnost zamenjati s sodelovanjem;
  • vpeljati denar, ki ima vlogo menjalnega sredstva in ne omogoča izkoriščanja;
  • omogočiti uporabo naprednih izumov za izkoriščanje proste energije (zero point energy);
  • zagotoviti prenovo znanosti, medicine, revidirati zgodovino, podpreti kulturo in umetnost;
  • podpreti duhovno vzgojo, izobraževanje, šolstvo in vzgojo otrok;
  • ustvariti stike s prijaznimi nezemeljskimi rasami, vzpostaviti trgovanje z njimi.

Časa za odlašanje ni več. Vsakdo naj razmisli, ali je pripravljen kaj storiti za osvoboditev človeštva. Svoboda ni nekaj apriori danega. Treba si jo je priboriti.