Napoleon Hill je napisal to knjigo leta 1938, vendar je bila izdana šele leta 2011. Večina knjige je pogovor med Napoleonom in Hudičem (celoten svet naj bi bil sestavljen iz dobrega in slabega, plusa in minusa, Boga in Hudiča). Kaj natančno je Hudič, kaj predstavlja, naj določi vaša domišljija.

*

Nadziram um 98 % ljudi sveta. Živim v razumu ljudi, ki se me bojijo. Nadzorujem človeški um – vselim se in zapolnim neuporabljen del človeških možganov. Nato v človeški razum zasejem zrna negativnih misli, ki mi omogočijo, da ga lahko prevzamem in nadzorujem.

Ena najbolj premetenih zvijač nadzorovanja razuma je strah (strah pred revščino, kritiko, boleznijo, izgubo ljubezni, starostjo in bojazen pred smrtjo).

Ljudje, ki razmišljajo, so moji sovražniki. Ljudje, ki razmišljajo in delujejo po lastni volji.

Moje najmočnejše orožje je revščina. Revščina ljudem odvzema pogum za razmišljanje in tako postanejo lahek plen zame.

Razum mladine sem poslabšal tako, da sem jih naučil kajenja in uživanja alkohola. Cigarete zlomijo moč vztrajnosti, uničijo moč potrpljenja, uničijo zmožnost osredotočanja, zadušijo in spodkopljejo predstavno moč.

Najraje imam tip človeka, ki ne razmišlja. S takšnim človekom lahko brez težav manipuliram. Ne bi mogel nadzorovati 98% ljudi tega sveta, če bi bili vsi vešči samostojnega razmišljanja.

Ljudje, ki samostojno razmišljajo, se nikoli ne podredijo, medtem ko so tisti, ki razmišljajo zelo malo ali pa sploh ne razmišljajo, podrejeni. Podrejeni je tisti, ki dopusti vpliv in vodstvo okoliščin izven lastnega razuma.Podrejeni ima veliko mnenj, a ne lastnih.

Razum človeka ni nič drugega kot skupna vsota njegovih navad.

V otrocih preko šole vzgajamo navado podrejanja in sicer tako, da gredo skozi šolsko obdobje brez cilja in namena. Starši, učitelji, verski predstavniki in veliko drugih odraslih nezavedno služijo mojemu cilju s tem, da mi pomagajo uničiti nagnjenje k samostojnemu razmišljanju otrok.

Oblast nad ljudmi prevzamem takrat, ko so še mladi, preden jim zavlada njihov razum. Pri tem mi pomagajo tisti, ki so odgovorni za njih.

Šolski učitelji mi pri prevzemu nadzora nad razumi otrok ne pomagajo toliko s tem, kaj jih učijo, temveč s tem, česar jih ne učijo. Celoten šolski sistem je naravnan tako, da k mojemu cilju prispeva z učenjem otrok skoraj vsega, razen načinov uporabe lastnega razuma in samostojnega razmišljanja.

Poglejte si primerjavo otroka, ki ravno pride v šolo (dviguje roke, je pogumen, kreativen …) in srednješolca (se ne javljajo prostovoljno, ne sprašujejo …). Kaj se je zgodilo tem otrokom? 10 let šolanja. Opazijo, da narediti napako pomeni postati objekt posmehovanja in zaničevanja, in zato, da bi se zaščitili, nehajo sodelovati. Naučili so jih, da rešitve vseh težav in nesporazumov niso v njihov rokah ali razumih, ampak so v rokah in razumu učitelja – predstavnika oblasti. Učenčevo samostojno obnašanje ob sporu z učiteljem prinaša takojšen ukor in povraten ukrep s strani učitelja. Otrokom je tako odvzet pogum za samostojno razmišljanje in vcepljen predsodek, da so nesposobni reševati lastne težave.

Šolarjev ne učijo razvijanja in uporabe lastnega razuma, ampak prevzemanja in uporabo misli drugih.

Učitelji javnih šol pospešujejo uresničevanje mojega načrta s tem, ko z guljenjem nebistvenih informacij otroke tako zaposlijo, da ne dobijo priložnosti za samostojno razmišljanje ali pravilno presojo o stvareh, ki jih učijo učitelji.

Povzročim, da ljudje jedo preveč ali napačno vrsto hrane. To vodi k slabi prebavi in uničuje moč samostojne misli. Če bi javne šole in cerkev otroke učile več o pravilni prehrani, bi mojemu namenu naredili nepopravljivo škodo.

Povzročim, da se poročeni pari prepirajo in zbadajo zaradi denarja. Napeljem jih k prepiranju glede vzgoje njihovih otrok. Z iskanjem pomanjkljivosti enega v drugem jih tako zaposlim, da nimajo več časa početi stvari, ki bi lahko zlomile njihovo navado podrejanja.

Sprožim zdrs ljudi iz šole naravnost v prvo službo, ki se je lotijo brez določenega namena ali cilja, temveč samo zaradi sredstev za preživetje. S to zvijačo milijone ljudi vse življenje držim v bojazni pred revščino.

Ljudi napeljujem k drsenju v njihovi nagnjenosti v negativnem razmišljanju. V njihove razume se naselim tako, da z negativnimi mislimi, za katere verjamem, da so njihove, pritegnem njihovo pozornost. Semena negativnih misli posejem v razume ljudi s pomočjo pridigarjev, časopisov, filmov, radia in vseh ostalih popularnih načinov ugajanja razumu.

Ljudi pripravim do tega, da mi dovolijo razmišljati namesto njih, saj so preveč leni in preveč brezbrižni, da bi razmišljali sami.

Samozvani diktatorji ne obstajajo. Vse diktatorje določim jaz. Poleg tega tudi manipuliram z njimi in jih usmerjam pri njihovem delu. Večinoma opravljam svoje delo s pomočjo predsednika.

Glavne lastnosti človeka, ki mi je podrejen:

– Absolutna odsotnost glavnega življenjskega cilja.
– Pomanjkanje samozavesti.
– Zapravlja vse, kar zasluži.
– Nikoli ne bo dosegel ničesar, kar zahteva razmišljanje in trud.
– Imel bo zelo malo ali nič domišljije.
– Išče linijo najmanjšega napora.
– Čemeren bo in ne bo imel nadzora nad svojimi čustvi.
– Njegova osebnost bo neprivlačna.
– Imel bo prepričanja o vsem, razen jasnega znanja o čemerkoli.
– Loteval se bo vseh opravil, a v nobenem ne bo dober.
– Zanemarjal bo sodelovanje z drugimi ljudmi.
– Znova in znova bo ponavljal iste napake.
– Od drugih bo pričakoval vse, povrniti pa bo pripravljen zelo malo.
– Glasno bo obsojal svojo vlado, toda nikoli ti ne bo znal zagotovo razložiti, kako bi se jo dalo izboljšati.
– Preveč bo jedel in premalo telovadil.
– Nikoli ne bo sprejel odločitve, če se ji bo lahko ognil.
– Naročil bo alkoholno pijačo.
– Kritiziral bo druge, ki so uspešni v svojem poklicu.
– Če dela za druge, jim bo laskal v obraz, a jih kritiziral za njihovim hrbtom.

Eno mojih najuspešnejših sredstev je NEUSPEH. Niti eden izmed 10.000-ih ne bo vztrajal po dveh ali treh spodletelih poskusih. Moja naloga je ljudi napeljati k neuspehu, kadar jih le lahko.

Ena mojih najučinkovitejših zvijač je vam znana kot propaganda. Propagando združim z novicami vsega sveta. Poučujejo jo v javnih in zasebnih šolah. Z njo obarvam filme. Opazujem, kako vstopa v vsako hišo z radiem. Dodajam jo reklamnim panojem, časopisom in radijskemu oglaševanju. Širim jo v vseh ustanovah, kjer delajo ljudje … z vajeti spustim vojne pse ali gospodarstvo vržem v paniko.

Svojega cilja nikoli ne dosežem z neposrednimi, odkritimi sredstvi, če ga lahko dosežem s pretvezo in premetenostjo.

 

Zapomni si: vse, kar resnično obstaja, je možno dokazati. Zapomni si to resnico in postal boš pravi mislec.

 

Objavljeno na Publishwall/Dajana Babič 27. feb. 2021