(Tomaž:) Zdravo, stari. Veš, tista štorija o Titaniku , posebno ozadje zgodbe, mi ni dalo miru in sem še malo raziskoval po internetu. Zanimalo me je, kaj vse je še ušpičil Ameriki kartel, ki je v ozadju dogajanja.

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. To me vsekakor zanima. Pripoveduj.

Vladimir Istarhov v svoji knjigi »Udar ruskih bogova« kaže čisto drugačno zgodovino, kot jo poznamo iz učbenikov. Posega ful nazaj v zgodovino, tudi v ZDA in navaja precej natančne podatke o dogajanjih od njihovega nastanka dalje. Omenja, da je bila in je še – cela vrsta vplivnih ameriških politikov in predsednikov, masonov, od Georga Washingtona do Geralda Forda. V rokah te organizacije so finančni in politični vzvodi vseh pomembnejših držav sveta. O tem veš ti verjetno več kot jaz.

Morda. O tem bi lahko precej povedala, a kdaj drugič.

Kakorkoli, hec je v tem, da z močnimi finančnimi vzvodi zlahka manipuliraš in krojiš politično dogajanje kjerkoli po svetu, od borznih zlomov do svetovnih vojn. Eden teh kaveljcev je ameriški bankir Rotschild, ki je verjetno finančno najmočnejši človek na svetu. Svoje sinove je postavil na čelo bank v Londonu, Parizu, Frankfurtu, Neaplju in na Dunaju in je tako formiral finančno internacionalo. Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu. Zadali so si cilj dobiti v svoje, torej “privatne” roke ameriško centralno banko. Saj poznaš tisto Rotschildovo izjavo: “Dovolite mi, da izdajam in kontroliram državni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”. Po dveh poskusih, s Prvo in Drugo Banko Amerike se jim ni čisto posrečilo, ko pa so z načrtom Titanik odstranili tri najmočnejše nasprotnike, niso več imeli hujših težav. Svojo banko, ki predstavlja Ameriško Centralno Banko, so raje poimenovali Federalni Rezervni Sistem. Ta banka je torej v privatnih, Židovskih rokah. Pri izvedbi načrta so vsakogar, ki se jim je drznil upirati, enostavno počili.

Hm, da. Ameriška zgodovina je serija atentatov, v katerih le malokdo sprevidi skupni imenovalec.

No, Istarhov pravi, da delujejo po znanem receptu »deli in vladaj« in to tako, da istočasno financirajo nekaj držav, podobnih po moči, ki bi se potencialno lahko vojskovale med seboj, potem pa zanetijo spor, ki pripelje do spopada. Tako so l. 1812 sprožili vojno med Anglijo in ZDA in l. 1857 ameriško državljansko vojno. Drugo so zakurili s tem, da so napihnili problem suženjstva in tako izzvali spor med Severom in Jugom. Abraham Lincoln s Severa je prepoznal finto in jim je načrte prekrižal. Ker je bil sam vojaško prešibak, iz Evrope, kjer so gospodovali Rotschildi pa seveda ni dobil pomoči, se je obrnil na pomoč k Rusom, k carju Aleksandru II. Ta mu je v New York poslal na pomoč močno ladjevje, ki je prevesilo tehtnico in severnjakom zagotovilo zmago. A to ni bilo zastonj. Rusi so izstavili račun, ki ga je moral plačati naslednji ameriški predsednik Johnson, saj so Lincolna medtem »pospravili«. Dogovorili so se za odškodnino v obliki Aljaske, ki naj bi bila, za javnost, ozemlje brez vrednosti. A tudi Aleksandru II oligarhija ni oprostila za svoj poraz. Z življenjem je plačal leta 1881.

Kako pa je bilo z gospodarskimi krizami v dvajsetih letih?

To je bila za oligarhijo preprosta naloga. Z blazno emisijo denarja ni težko izzvati inflacije in nato deflacije, vse skupaj pa izkoristiti za prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti. S stalno emisijo denarja so reducirali vrednost dolarja; v obdobju 60 let je izgubil 88% svoje vrednosti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali. Leta 1920 so povzročili paniko in bančno krizo, kar je povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž. A to jim še ni bilo dovolj. S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank. Premoženje bankrotiranih so zlahka prelili v svoje žepe. Tako so na lahek način prevzeli oblast in nadzor na celotnem finančnem trgu. A ne le na finančnem. Ameriške volitve so se spremenile v veliko farso, saj lahko pridejo do kandidature samo tisti, ki jih finančno podpre oligarhija. Ostali nimajo šans. Izbrani je tako v vsakem primeru njihov kandidat, čeprav je drugače pobarvan. Če pa dela kake napačne poteze, se mu zgodi afera Watergate! Veš, kar ne gre mi v glavo, da je vse to mogoče storiti na tako preprost način, ne da bi to izzvalo večji revolt javnosti.

Ne pozabi, da se povprečen človek ne ukvarja z vprašanji lastništva velikih bank in visoke politike. Kot sva že rekla, se za vsem skupaj skriva dobro premišljen načrt, ki se odraža na vseh področjih življenja. Nekatera dejstva pa razkrivajo te načrte tudi na zelo očiten način. To so drobni dokazi, da vse skupaj ni izmišljotina.

Kaj imaš v mislih?

Ali si si že kdaj pobliže pogledal bankovec za en dolar? Na zadnji strani bankovca najdeš egipčansko piramido, s trikotnikom nad njo ter vsevidnim očesom v vrhu. Pod piramido s trinajstimi stopnicami je napis »Novus Ordo Seclorum«, kar pomeni »nov družbeni red«, nova svetovna oblast. Tam je tudi orel z Davidovo zvezdo nad seboj. Ti je to kaj znano?

Od kdaj pa sta egipčanska piramida in Davidova zvezda simbol Amerike?

Vse našteto so simboli masonov. Dodaj jim še petokrako zvezdo, plamenico (kip svobode!), število 13, 33 in še kaj. Ti simboli so kot podpis; kjerkoli jih vidiš, veš, kdo je v ozadju. Najdeš jih tudi v ameriškem grbu in na zastavah vojska na zahodu in vzhodu. Kot vidiš, masoni nastopajo zelo samozavestno in so svojo pretenzijo, ne le za prevzem oblasti v ZDA temveč na celotnem planetu, zapisali na bankovce, s katerimi dnevno operira vse svet! S finančnimi in drugimi instrumenti krojijo svetovno politiko, kot se ji zahoče. Z ogromnim kapitalom, ki jim ga nikoli ni manjkalo, ves čas manipulirajo tako, da svet zavedejo v nove in nove spopade in vojne, saj so vir njihovih velikanskih profitov. Človeško življenje je pri tem nepomembno.

Če poveš to »normalnemu« folku, bodo rekli, da se ti je zrolalo in te bodo razglasili za paranoika, pristaša satana, saboterja in take oslarije. Nihče noče verjeti, da je svet tako zmanipuliran.

Seveda. Vsak človek ima svoj domet. In nihče ne more v hipu svojih prepričanj postaviti na glavo, saj se s tem porušijo temelji – posledica načrtnega zavajanja skozi stoletja – na katerih stoji vse naše razumevanje sveta. Resnice ni lahko sprejeti, a če želiš napredovati, ti ne ostane prav nič drugega. Na glavne akterje pa moraš gledati takole: ne gre za osamljeno grupo ljudi, obsedenih z močjo in dominacijo temveč za skrbno pripravljen, piramidno zgrajen sistem, za katerim stojijo sive eminence, ki so zgodovinsko povezane z egipčanskimi svečeniki. Ti preko svojih naslednikov manipulirajo z nami vse od sumerske civilizacije naprej. Da bi lažje vladali, razumljivo, mora človeštvo ostati neuko, neosveščeno, siromašno in pasivno, da bi bilo laže doseči cilj, ki ti je poznan. Prav nič ni prepuščeno naključju.

————-

Zgoraj zapisano zelo dobro ilustrira tretji del filma ZeitGeist (Duh časa).

Podnaslovljenega najdete na http://www.skrivnosti-sveta.com/

Odlomek iz filma Zeitgeist:

Predsednik Woodrow Wilson je nekaj let po sprejemu Zakona o zveznih rezervah, ki ga je leta 1913 sam potrdil , z obžalovanjem zapisal:

“Naš veliki industrijski narod je pod nadzorom bančnega sistema, ki je v zasebni lasti, zato so rast naroda in vse dejavnosti v rokah majhne peščice ljudi, ki zaradi lastnih omejitev nujno zatirajo in uničujejo pravo gospodarsko svobodo. Naša vlada je postala ena najslabše vodenih in najbolj nadziranih vlad civiliziranega sveta – nič več vlada svobodnega mnenja, nič več vlada po prepričani in izraženi volji večine, ampak vlada po volji in pod pritiskom majhne skupine mogočnežev.”

Kongresnik Louis McFadden pa je dejal:

“Vzpostavljen je bil svetovni bančni sistem. Superdržava, ki jo nadzorujejo mednarodni bankirji, ki delujejo družno, da bi zaradi lastnih koristi zasužnjili svet. Zvezne rezerve (FED) so si nezakonito prisvojile oblast. Javnosti je bilo rečeno, da bodo Zvezne rezerve zagotovile stabilnost in da so inflacija in gospodarske krize stvar preteklosti. Zgodovina je pokazala, da je bila resnica prav nasprotna. Dejstvo je, da so s FEFom mednarodni bankirji dobili orodje, s katerim so lahko razširili svoje osebne ambicije. Od 1914 do 1919 so na primer Zvezne rezerve povečale količino denarja v obtoku za skoraj 100 odstotkov, kar se je odrazilo v povečanju posojil bankam in prebivalstvu. Nato pa so leta 1920 Zvezne rezerve drastično zmanjšale ponudbo denarja, zato so banke morale zahtevati poplačilo mnogih dolgov in spet je prišlo do zloma sistema in bankrotov, tako kot leta 1907. Propadlo je preko 5400 konkurenčnih bank, ki niso bile v sistemu FEDa, kar je še povečalo monopol peščice mednarodnih bankirjev.”

Kongresnik Lindbergh, ki je glasoval za zakon, je leta 1921 izjavil: “Zdaj, ko velja zakon o zveznih rezervah, prihaja do panik popolnoma znanstveno. Trenutna panika je prva, ki je ustvarjena čisto matematično na znanstven način.

Med letoma 1921 in 1929 je FED zopet povečal ponudbo denarja, kar se je zopet odrazilo v povečanju posojil prebivalstvu in bankam, nato pa so banke zahtevale urgentno poplačilo posojil. To je sprožilo bankrot preko 16.000 bank, ki so jih zarotniki kupili za drobiž. To je bil največji rop v ameriški zgodovini. A to še ni bilo konec. Namesto da bi povečal ponudbo denarja, jo je FED še zmanjšal in povzročil eno največjih gospodarskih recesij v zgodovini.

Kongresnika McFaddena, ki je poskušal zaroto bančnikov razkrinkati, so po dveh neuspešnih atentatih uspešno zastrupili.

Leta 1933 (33 – masonsko število!) so od prebivalstva z grožnjo desetletne kazni zahtevali prinos vsega surovega zlata državljanov v banke in menjavo za denar. Odpravili so zlato podlago – vezavo dolarja na zlato. Vrednost denarja je odtlej odvisna le od količine denarja v obtoku. Z uravnavanjem njegove količine FED uravnava tudi njegovo vrednost, kar pomeni, da lahko spravi na kolena celotno družbo.