Povzeto iz knjige: Pot belih oblakov

Povzel: Matjaž Lesjak

Osho Rajneesh (Bhagwan Shree Rajneesh) je eden velikih duhovnih učiteljev Indije.

 

Prvi del

Beli oblak nima korenine. Vseeno obstaja.

oshoČe imate cilj, se s tem sami obsojate. Bolj ko je um obseden s ciljem, bolj je nevrotičen in frustriran. Ko ste si postavili cilj, ste si določili usodo.

Cilj je tukaj in sedaj. Šele ko je cilj nekje drugje, um začne potovati.

S ciljem pride prihodnost in s prihodnostjo pride čas. S časom pride minljivost in z minljivostjo pride smrt. S smrtjo pride strah in s strahom pride zakrčenost.

Za mene je duhoven samo tisti um, ki nima cilja. Ampak takrat ni več um…

Za mene ste vsi vi razsvetljeni – samo niste dovolj budni. Budni pa niste, ker je vaš um nekje v prihodnosti. Niste tukaj in sedaj. Ne zavedate se, kaj se vam dogaja prav ta trenutek.

Seme postane drevo zato, ker je že od začetka drevo. Je možnost drevesa z neskončnim potrpljenjem.

Življenje ni problem, ampak skrivnost. Zato življenja ne moremo rešiti, lahko pa postanemo življenje.

V resnici nimate identitete. Če to razumete, postanete oblak brez oblike. Plovba se začne.

Dokler imate identiteto, boste iskali pravo pot. Ego bo iskal pot, ki ga potrjuje, duša pa pot, ki jo zadovoljuje.

Bolj ko ste, bolj boste bolni.

Kjer je odnos, tam je tudi ločenost.

Zakaj je bilo Adamu in Evi prepovedano jesti jabolka z drevesa spoznanja? Ker z znanjem pride ego. Čim veste, da ste, ste padli. To je izvirni greh. Nihče ni Adama in Evo izgnal iz raja. V trenutku, ko sta postala zavedna sebe, je rajski vrt izginil. Za oči izpolnjene z egom, rajski vrt ne obstaja.

Najdite trenutek, ko niste. Takrat boste prvič obstajali.

Vi vedno sanjate. Nimate izbire. Če zavržete ene sanje, takoj pridejo druge.
Zakaj um išče odgovore? Ko nekaj ve, lahko manipulira, postane gospodar.

Z vedenjem človek stvar pomanjša na podatek.

Reka hkrati izvira in hkrati se izliva.

Porušite meje in postali boste neskončni.

Dokler imamo želje, nas privlačijo osebe, ki so nekaj dosegle. Politiki, bogataši, igralci…

Od osebe, ki je prazna, ne moremo ničesar dobiti. Pri njej lahko vse izgubimo.

Telo je lažje ubiti kot ego. Oba se oklepata življenja. Pa ne zato, ker bi bilo življenje tako lepo, ampak, ker je smrt tako grozeča.

Vsaka doba zase misli, da je nekaj posebnega, da se bo zdaj, zdaj nekaj zgodilo. Vendar se vrh doseže z zavestjo in ne s kolektivnim nezavednim.

Zakaj smo raje nesrečni kot srečni? Ego potrebuje pozornost. Drugi nam namenjajo več pozornosti, kadar smo nesrečni. Temelj te družbe je nesreča.

Vsak otrok se rodi kot Bog in vsak umira kot poslednji bednik.

Katera situacija mi bo prinesla srečo? Bodi srečen in situacija se bo zgodila.

Postanite kralji brez kraljestva. Modreci brez filozofije. Bogataši brez imetja.
Resnično moder človek ne ve, da je moder. Moder človek je naravni pojav in je del narave. Narava je samoumevno modra.

Ne moreš biti brez misli v glavi, ker je tudi razmišljanje o tem misel.

Smo v zaporu, a vrata so odprta.

Ego je proces, ne realnost. Ego je lastnik želja in strahov. Oboje uporablja hkrati.
Ego poganjajo želje, to mu daje vitalnost, moč, energijo. Brez želja se ego ustavi.
Za razkrinkanje ega ni nobene metode. Potreben je uvid.

Vse vaše težave izhajajo iz ega. A tudi vsa vaša zadovoljstva izhajajo iz ega… Zaradi težav se ga želite znebiti, ampak zaradi zadovoljstva ga želite obdržati. Zato je tako težko zavreči ego: pol se ga želimo znebiti in pol obdržati. Pravzaprav je to nemogoče: želite obdržati zadovoljstva in odvreči težave.

Vsako pričakovanje je hrana za ego.

Tu in zdaj ego ne more obstati.

Če obstaja jutri, obstaja tudi ego. Brez “jutri” ego ne more živeti.

Ne poizkušajte odvreči ega. Raje poglobite svoje razumevanje.

Ego mora priti do svojega vrhunca, da bi ga lahko odvrgel.

Ego lahko odvržeš šele, ko ti postane neznosno breme.

Ego odpade sam, kdo ga naj sicer odvrže?

Nihče ne postane razsvetljen, razsvetljenje se zgodi.

Vi imate mehanizem za ustvarjanje upanja, imenuje se ego.

Nič se ne da storiti. Potrebne so vam bolj čiste oči,bolj občutljive oči, oči ki so prodorne.. Vse kar potrebujete, je svež pogled na svoje bitje.

Um je logičen, premočrten, življenje pa je ciklično, krožno, nihajoče.



Drugi del

Življenje zahteva nasprotja.

Zen: nasprotja ne smejo biti zanikana, ampak integrirana.

goraWu wei : nenaporni napor.
Dinamična meditacija: aktivna tišina. Gibanje je na periferiji, v centru je mir.

Oba pola sta potrebna. Aktivne civilizacije so nevrotične, neaktivne civilizacije so pasivne in depresivne.

Ne glede kako dolga je palica, točka ravnotežja je samo ena.

Gibajte se med ekstremi, sprejmite oba pola in se med njima gibljite z lahkoto.

Reka uporablja oba bregova. Bregova sta samo navidez ločena. Globoko spodaj se spajata.

Duhovni razvoj ni rast ampak odkritje.

Nekaj vam povzroča težave…in vi se tega ne morete rešiti.

Človek, ki je razsvetljen, ne sanja več.

Svetnik je človek, ki ima veliko razumevanja, grešnik je človek, ki ima malo razumevanja. Nihče ne more delovati iznad svojega dojemanja.

Ne obstaja spolna energija, obstaja samo energija.
Energije ne moreš ubiti, lahko jo samo transformiraš.

Spolnost se transformira z zavedanjem.

V orgazmu si blažen zato, ker si absorbiran in brez misli.

Ljubezen je pogosto samo način, da se pride do spolnosti.

Samo človek lahko zatira in transformira svoje energije.

Za spolnost potrebuješ drugega, ta pa te lahko odbije. Drugi je potencialna ranljivost.

Spolnost je vsakemu dosegljiva, ljubezen ni.

Če ne morete biti zavedajoči se, ko hodite po ulici, vam bo to še manj uspelo med spolnostjo.

Prijatelja lahko spregledate, sovražnika ne morete.

Prijateljstvo je priložnost, sovraštvo je lov.

Če ste v odnosu, se vedno spremenite. Najprej vi ustvarite odnos, nato odnos ustvarja vas.

Neprestano se tresemo od strahu, čeprav ne moremo ničesar izgubiti.

Smrt vam bo vzela telo. Še prej ga lahko poklonite ljubezni.
Zadovoljstvo je vidni znak ljubezni.

Ljubezen pogasi vse želje.
Ljubezen je naravna duhovnost.
Ljubezen je najlažji način, da odvržeš ego.

Vaš spomin določa vašo starost.
Besede so prevozno sredstvo občutij.

Izgubiš lahko samo to, kar najprej imaš.

Neznanje je lahko modrost ali pa odsotnost znanja.

Revščina je lahko odločitev ali pa samo odsotnost bogastva.

Znanje ne more zamenjati življenskega izkustva.

Buda je tudi kot berač ostal kralj.

Sanje dosežejo vrhunec, ko so najbolj resnične.

Vsaka igra ima svoja pravila.

Vsak človek je del neomejene energije.

Bolj ko si aktiven, več energije imaš. Bolj ko ljubiš, več ljubezni prejmeš. Energije ne moreš privarčevati. Energija je tok, ki teče, se uporablja ali spreminja.

Ljudje zbolijo in umrejo, ker se programirajo za te dogodke.

Energijo izgubljaš skozi neumne ideje, le-te te omejujejo, zmanjšujejo zanos, prikrajšujejo za veselje in užitek.

Vsaka ideja je lahko ali pomoč ali prepreka. Zelo težko pa je živeti brez vsake ideje.

Bog je brezpogojni darovalec. Tisti, ki daje, dobi vedno več, kot je sam dal.

Živite lahko kot val ali kot ocean.

Vse kar lahko človek resnično izgubi je njegova omejenost in prestrašenost. Življenja ne moremo izgubiti. Lahko občutimo le pomanjkanje živosti. Pomanjkanje pa čutimo, ker vzdržujemo sisteme varčevanja in nadzora življenja misleč, da so nam v prid ali da življenje speljujemo na pravo pot.

Vse poti so poti življenja. Ni pravih in nepravih poti. So le tiste, ki so prehojene v zavesti in polnosti in tiste, ki jih prehodimo v sanjah hrepenenja, da bomo nekoč našli pravo pot.

Celota vsebuje znotraj sebe vsa nasprotja istočasno.

Razsvetljena oseba je v bistvu odsotnost.

Vsaka religija je lepa in čista samo pri izvoru. Ta je nelogičen, nov, nepričakovan, originalen, spontan, navdušujoč. Potem pridejo ljudje razuma, motiva, načrta, sistema, organizacije in obzidajo izvir.


 

Tretji del

Stalno zavedanje je napor in po vsakem naporu sledi počitek in s tem upad zavedanja. Poskus, da bi bili zavestni ves čas, se hitro konča z nezavedanjem.

Naravno zavedanje je nenaporno in neprekinjeno. Je bolj spontan odziv na trenutek kot pa zavedanje delovanja. Ni načrtovano, zato je nekonfliktno. Ne skladišči se v spomin, ampak v občutenje.

rokovanjeTi si zavest. Zavesti ne moreš povzročiti. Lahko jo dovoliš.

Cvet ne potrebuje tvoje pomoči, da bi se odprl.

Zunanje situacije lahko pogojujejo tvojo srečo. Kadar postane sreča lastnost tvojega bitja, obseva zunanje situacije.

Nikoli ne vstopajte v situacijo z vnaprejšnjim stališčem in čvrstimi pričakovanji. Gibljite se skozi skrajnosti. Skrajnosti so kontrast doživljanja. Počasi se naućiš ohranjati center zavesti znotraj sebe. Ne pogojuješ ga več z zunanjimi situacijami. Ne bodite odvisni od zunanjih situacij in gibali se boste svobodno.

Samota vam lahko pomaga, da poglobite odnos do soljudi.

Če vam spolnost lahko uniči celibat, potem je takšen celibat brez vrednosti.

Če ste živi in polni energije, lahko tudi umrete blaženo in radostno. Samo slabiči umirajo nesrečni – zato, ker nikoli niso živeli, nikoli niso pili iz vrča življenja. Samo upali so in upali, življenje pa se jim nikoli ni zgodilo.

Človek je vedno sanjal, da bi uničil smrt. Logični um misli: če ne bo smrti, bo življenje večno. Kako preprosta in otroška logika! Življenje zasije na ozadju smrti, ljubezen ob možnosti sovraštva, prijatelj ob sovražniku. Ko je smrt blizu, je življenje izjemno intenzivno.

Vsa nasprotja so v resnici sestavni deli celote.

Meditacija je pogumno dejanje; uničen mora biti stanovalec hiše, ti sam. Dokler nisi pripravljen umreti, nisi pripravljen za meditacijo.

Ne urejajte sveta okoli sebe, uredite sebe. Brez vas je vse mogoče. Z vami je vse nemogoče. Vi ste problem.

Ego je mentalni fenomen. Vzdrževati ga morate sleherni trenutek. Če ga za hip pozabite, se počutite osvobojeni in brezčasni.

Ptice so srečne in drevesa so brezbrižna. Tudi vi ste lahko takšni. Izhajate iz istega izvira. Vi beračite za drobiž, okoli vas pa je kraljestvo! Zahtevajte ga!

Odrekanje je usmerjeno proti življenju in je nepotrebno. Vse je darilo, odrekanje je zanikanje darila. Zakaj se ne odrečete ega ali uma?

Ne iščite tišine zunaj sebe, ustvarite jo znotraj.

Odnosi so ogledalo. Modri in pogumni ljudje vedno žive v medsebojnih odnosih. Ti so ogledalo njih samih.

Slediš lahko Mojstra ali pa svojo zavest. Rezultat bo isti.

Um je vedno prevarant.

“Edina prava pot” je le taktika mojstra, da doseže popolno predajo.

Svojega resničnega bistva ne morete zapustiti. Lahko ga pozabite ali zanikate in posledica je življenje v bolečini, nezadovoljstvu ali hrepenenju.

Kdor kontrolira svoje obnašanje, zajezuje svojo spontanost. Resnobnost je znak bolezni. Smeh je znak normalnosti.

Razsvetljeni so tihi ljudje. Mnogi ljudje poznajo samo prebliske tišine: tišino kot vrzel med dvema besedama. Večina niti te vrzeli ne pozna in jo ima za motnjo.

Naša tišina je samo mir med dvema vojnama, je samo priprava za naslednjo vojno.

Večina ljudi pozna samo hrup uma. Odgovore na življenske probleme jim daje um, zato jih večina preživi življenje v prepričanju, da je to edini način življenja.

Če najdeš razliko med tišino bitja in šumom uma, se prvič postaviš v vlogo, kjer lahko izbiraš. Od te točke naprej se začne osvobojenje ali razsvetljenje. Ko se naučiš razlikovati naravo obeh procesov, lahko ločiš, kdaj odgovori prihaja iz uma in kdaj iz bitja.

Tišina je vedno tu. Ne moreš je povzročiti, lahko jo samo dopustiš.

Da bi slišal tišino, moraš biti pasivno buden.

Um ima mnogo vprašanj in stalne išče odgovore, bitje nima vprašanj in poraja odgovore.

Dve poti vodita do razsvetlenja: meditacija in ljubezen. Pot modrosti in pot ljubezni. Pot moškega in pot ženske. Pot samote in pot druženja. Vsi veliki preroki so bili moški in so hodili po poti samote in meditacije. Ženske svetnice so dosegle razsvetljenje po poti ljubezni, preko drugega.

Moški najprej meditira in nato ljubi. Ženska najprej ljubi in nato meditira.

Od kod prihaja zlo? Zlo je interpretacija uma, ki ne vidi celote. Izvor zla ustvari v Hudiču, izvor dobrega v Bogu. Problem pa s tem ni rešen, ker bi po tej logiki tudi Hudiča ustvaril Bog – torej pride tudi “zlo” od Boga. Če pa Bog ni ustvaril Hudiča, obstaja svet po dveh počelih in je problem nerešljiv.

Bog je enovit, nedvojen, advajta. Samo Bog je.

Dobro in zlo sta človeška koncepta – ne božja.

Delitev pojavov na dobre in zle je poljubna in trenutna. Dobro se spremeni v slabo in obratno. Kar je za ene dobro, je za druge slabo. Kar si obsojal na začetku življenja, kasneje sprejemaš.

V meditaciji ne boš našel Boga. Izgubil boš svoj koncept Boga.

Del sveta, tebe…ki ga zanikaš, obsojaš…ne more biti uničen! Lahko je samo potisnjen v nezavedno, obsojanje, kontrolo.

Svetnik znotraj sebe skriva grešnika, s katerim se bori. Modrec je celovit, vse sprejema.

Na zahodu so ljudje veliki individualisti, vsak je velik ego. Skupina zahodnjaku pomaga, da pozabi nase, da raztopi ego. V Indiji so ljudje množica. Ko je Indijec sam pred Bogom v molitvi, postane Nekdo, individuum.

Um je nakopičena preteklost. Zato je um mrtev. Vse kar je mrtvo, postane avtomatsko vsebina uma. Več ko je uma v človeku, bolj je neumen! Um prekrije ogledalo zavesti, ki ne odseva več realnosti ampak vsebino uma. V takem ogledalu gleda človek vedno iste prizore, vedno iste probleme, vedno iste spomine. Sprašuje se, kdaj bo konec težav, kdaj bo prišlo tisto pravo življenje.

Ta trenutek predstavlja preobilje sedanjosti.

Vseeno je ali želite bogastvo, moč ali Boga. Mehanizem je isti: vi si to želite. Z željo pride prihodnost, s prihodnostjo zaživi um v živopisnem hrepenenju. Sedanja realnost je žrtvovana na račun obetov prihodnosti. Vendar bodi pazljiv, um je zelo prebrisan: lahko si zaželiš tudi “brezželjnost”! Prav tako ni rešitev, če ubiješ vse želje – s tem boš ubil tudi sebe. Želje moraš preobraziti, postati morajo živa radovednost, poželjivost tega trenutka.

Ko si brez želj, pride k tebi vsa realnost.

Ura je popolna podoba človeškega uma: nikoli ni tukaj in sedaj.

Budnost, zavestnost je vaša individualna naloga. Naloga družbe je, da postanete izurjeni, avtomatski, učinkoviti, ponavljajoči, predvidljivi, vodljivi.