Nemoč besed
…da besede zožijo resničnost na nekaj, kar lahko dojame um, kar ni prav veliko. Jezik je sestavljen iz petih osnovnih glasov, ki jih proizvajajo glasilke. To so samoglasniki a, e, i, o u. Drugi glasovi so soglasniki, ki jih ustvarjamo s pritiskom zraka: s, g, f itd. Ali mislite, da bi lahko kaka kombinacija teh osnovnih glasov lahko kdaj opisala in pojasnila, kdo ste, razjasnila končni namen vesolja ali vsaj, kaj je drevo ali kamen v svojem bistvu? Pomislite, kako okorno orodje je jezik, kadar želite popisati kako čustvo.

Če stvarnosti ne opredelite nemudoma z besedami in oznakami, se v vaše življenje vrne občutek čudežnosti, ki je bila izgubljena pred davnimi časi, ko je človeštvo, namesto da bi uporabljalo besede, postalo z njimi zasužnjeno. (Eckhart Tolle: A New Earth)

Descartes se je motil
… da je Descartes s svojo ugotovitvijo: »Mislim, torej sem«, krepko brcnil v temo? Obstoj je izenačil z miselnim procesom. Misleč, da je prišel do najvišje resnice o našem pravem bistvu, je našel korenino ega, le da tega ni vedel. Šele Jean Paul Sartre je ugotovil, da zavest, ki se zaveda, da razmišlja (naš resnični jaz), ni del tega razmišljanja, temveč višja stopnja zavesti. Ta uporablja različne instrumente, tudi um (miselni stroj).
Če v nas ne bi bilo drugega kot misli, se sploh ne bi zavedali, da razmišljamo. Bili bi kot sanjač, ki se ne zaveda, da sanja. Zanimivo, da Sartre ni dojel polnega globine svoje ugotovitve in pomena tega spoznanja za duhovni razvoj človeštva.

Pomen Velike noči
…da se v ozadju praznovanja Velike noči, spominjanja čudeža, ko naj bi se Jezus dvignil v Nebo, skriva še drug, mnogo bolj razumljiv pomen? Vnebohod namreč doživi vsak od nas v trenutku, ko umre. Bistvo človeka namreč ni minljivo fizično telo, temveč neuničljiva energijska esenca, kristjani jo imenujemo neumrljiva duša, ki se v trenutku smrti dokončno loči od telesa in se vrne v duhovni, astralni svet. V ta svet se vračamo tudi ponoči, ko v sanjah zapustimo svoje telo. Smrt ni nič strašnega, temveč le mejni dogodek v življenju duše, ko na poti svoje duhovne rasti zapusti trenutno izbrano fizično telo, ki je le eno od mnogih v njenem cikličnem razvoju (reinkarnacija). Žal so nam to, nekoč bistveno sestavino krščanstva, prikrili.

Razlog spremembam na Zemlji … da so v naši galaksiji naravna področja, v katerih so višje koncentracije energij. Ko sončni sistem prehaja skozi pas višjih frekvenc, se dogajajo spremembe na Soncu in na planetih ter v vsakem izmed nas. Zemlja, skupaj s celotnim sončnim sistemom, zdaj prihaja v pas visokih energij, kar mnogo bolj vpliva na dogajanje in vreme na Zemlji kot človekove dejavnosti. Cel sončni sistem kaže znake povečanega energetskega naboja. Posledično se pospešuje duhovni razvoj človeštva, ki bo dosegel 100x bolj harmonično stanje od sedanjega. To ne bo postopna, pač pa epska sprememba v kratkem času, ki bo nastala, ko bo dosežen kritični nivo kolektivne zavesti. Nahajamo se na pragu Nove dobe človeštva in planeta Zemlje. Staro znanje se umika novemu, ki odpira zakladnico duhovnega (to nima nikakršne zveze z religijo).

Napačno tolmačeni Kristus… da so znani Kristusov rek: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.« (Mt 5,3) prevajali napačno. “Ubog na duhu” je neposrečen prevod besede (meek angleško), ki pomeni ponižnega, skromnega človeka brez močnega ega. Ustreznejši prevod bi bil “Blagor onim s skromnim egom …”. Gre za prebujene ljudi, ki jim ni v ospredju lasten interes temveč interes skupnosti. V ozadju je namreč zavedanje, da smo vsi del ene Biti, del celovitega življenja, zato je edini pravi način delovanja – prizadevanje za dobro vseh.

Pomik k transformaciji planeta
… da se naš sončni sistem sedaj pomika v cono višje gosotote v galaksiji, kar pomeni dimenzionalno spremembo. Celoten sončni sistem kaže znake povečanega energijskega naboja. Pluton doživlja globalno segrevanje in povečanje atmosferskega pritiska, globalno se segravata tudi Mars in Venera. Drugi planeti so svetlejši in povečujejo magnetno polje. Na Uranu in Neptunu je menjava magnetnih polov. Mejno črto med dimenzijama bomo prekoračili med leti 2010 in 2013. To pomeni spremembe v lastnostih materije in energije, vključno s hitrostjo svetlobe, ki se v našem lokalnem sektorju vesolja zvišuje. Trenutno opazujemo zvezde skozi leče hitrosti svetlobe, ki jo imamo v tretji dimenziji. Ko se pomikamo v višjo dimenzijo, bo tudi vesolje dobilo drugačen videz. Pri tem se spreminja tudi naša DNK.

Energija in zavest
… da je energija zavestna in združuje celo vesolje v eno zavestno življenjsko obliko ali Vrhovno Bitje. Ko se energija (duhovna energija, sveti duh) zbere skupaj v nek organiziran vzorec, imamo neko obliko inteligentnega življenja. To vključuje zvezde, planete, galaksije, celice in atome. Vse to je isto energetsko polje, ki ga usmerja zavest. Planeti so veliko bolj napredna bitja kot individualna bitja, ki živijo na planetu. Zvezde so veliko bolj napredne od planetov in imajo polno zavest vseh vibracijskih nivojev. Galaksije pa so naprednejše od zvezd in programirajo pogoje za duhovno, mentalno in fizično evolucijo v zvezdnih sistemih. In vidno vesolje je veliko bolj napredno od vsake galaksije in določa temeljne zakone, ki jim morajo vsi slediti in je utelešenje Enega Neskončnega Kreatorja.

Obrazec za oblikovanje človeka
… da Galaksija vsebuje matrico (obrazec) za oblikovanje človeških bitij. Vse zvezde so s svojimi energetskimi valovi z njo natanačno uglašene ter tako zagotavljajo pojav zavestnih bitij kot je človek. Inteligenca RA pravi, da je galaksija zavestno bitje z osebnostjo, ki ji pravimo Galaktični Logos. Ona kreira zavestna bitja, ki se razvijajo in vračajo v kozmično zavest. Sonce aktivno oddaja spiralno valovanje, ki vzdržuje planete v določenih orbitah. Po načelu hologorama ali fraktalov so znotraj sončnih valov vse manjši in manjši valovi, vse do nivoja DNK in podatomskih delcev. Galaksija je uglašena tako, da oblikuje človeško DNK na planetih, kjer le dobi ustrezne pogoje. Tam ustrezni zavestni valovi zberejo skupaj planetarno snov in oblikujejo DNK molekule življenja. DNK je val in val je DNK.

Dve zgodovinski realnosti
…da obstajata dve zgodovinski realnosti. Prva je splošno sprejeta in razširjena kot t.i. javno mnenje, ki ga kreirajo množični mediji in postane “uradna zgodovina”. Druga pa vključuje dogodke, ki jih širši javnosti nikoli ne predstavijo. To je svet skrivnih lož in društev, ki jih povezujejo kapital, politika, ekonomija in religija. Tu se ustvarja globalna politika, spočenjajo vojne, ustoličujejo in odstavljajo politični voditelji… Če vaše poglede na svet oblikujejo informacije množičnih medijev, vam je pravo ozadje dogajanja popolna neznanka. Izjava “tega nisem še nikoli slišal!” je razumljiva, saj tajnost delovanja skrivnih lož ostane prikrita le, če je tajna. A že sam obstoj skrivnih lož pove, da mora obstajati nekaj, kar se njihovim članom zdi dovolj pomembno, da ostane skrito pred javnostjo.

Časovni ciklusi in razvoj
… da galaksije uporabljajo naravne zakone vibracij za oblikovanje področij energijske gostote ali zavesti znotraj sebe. Galaksija je razdeljena v cone ali sektorje gostote, ki se kot roža razpirajo iz centra. Te cone so stacionarne v prostoru in zvezdni sistemi se pomikajo skozi njih. Znanstveniki te cone imenujejo magnetni pasovi. Obstajajo časovni ciklusi, ki določajo, kako dolgo bo posamezen zvezdni sistem v določeni coni. Stari narodi so imeli znanje o teh ciklusih, kot prikazujejo Sumerske glinene ploščice ali koledar Mayev. Ko se planet premika skozi te cone, se pospešuje duhovni razvoj. Zvezde in planeti imajo določen časovni okvir napredka, ljudje pa se lahko odločajo, kako hitro bodo napredovali, ko izbirajo cikluse inkarnacij.

Pomen geometrije v vesolju
… da je geometrija najbolj pomemben aspekt obnašanja etra pri oblikovanju stabilnih struktur, kot so kristali. Ustvarja območja pritiska v etru, ki imajo velik vpliv na svoje okolje.Brez geometrije ne bi bilo materije. Geometrija omogoča polju mehurčkov etra, da se zloži skupaj v natančen in organiziran vzorec in oblikuje določene molekule. Znanstveno odkritje pomena geometrije v vesolju se aktivno zatira, kajti tajna društva ne dovolijo razkritij pomembnih skrivnosti. Njihovi člani na visokih položajih zavirajo določene vrste raziskav, zlasti v povezavi s prosto energijo in antigravitacijo. James Maxwell je z 200 enačbami popisal notranjo strukturo elektromagnetnih valov v tretji dimenziji. Te enačbe popisujejo geometrija tetraedra v krogli in pojasnjujejo skrivnost obnašanja el.mag. valov. Znanost je te raziskave razglasila za nesmisel.

Vesolje sestavljajo delci zavesti
… da je materija 99,9999% prazen prostor, preostalih 0,0001% pa tudi ni trdna snov, pač pa je eterska zero-point energija zavesti. Atom je harmonični izraz barve, zvoka in geometričnih vibracij, tako kot celotni Sončni sistem na makro nivoju. Vrtenje galaksije pa kontrolira frekvenco energije znotraj svojih delov in solarne cikluse. Celotno vesolje sestavlja morje svetlobnih kroglic, ki so delci zavesti. Te kroglice so lahko stacionarne kot stoječi valovi ali pa se premikajo s svetlobno hitrostjo, ko postanejo premični valovi ali fotoni, ki so vidna svetloba. Na videz negibni stoječi valovi imajo dinamično notranje gibanje določene frekvence. Velika telesa – planeti ali zvezde k sebi pritegujejo eter (so lijaki za etersko snov) in oblikujejo harmonije – stoječe valove znotraj sončnega sistema, ter tako vzdržujejo svoj obstoj. Motnje v eterski energiji pa so vibracije, ki se izražajo kot svetloba, zvok in geometrija.

Evolucija sončnega sistema

… da naš sončni sistem prihaja h koncu trenutnega 75.000 letnega galaktičnega ciklusa . Sonce se močno spreminja, njegovo magnetno polje se je od leta 1900 povečalo za 230%. Na Zemlji imamo 500% povečanje vulkanske aktivnosti od leta 1875, 400% večjo potresno aktivnost od leta 1973, orkanov, cunamijev, tornadov… pa je od leta 1963 410% več. Spremembe se dogajajo v celem sončnem sistemu: atmosfera Marsa je postala 2 x gostejša, Luna dobiva 6000 km debelo atmosfero iz natrija, v zgornji plasti atmosfere Zemlje pa nastaja plast plina HO, (nečloveški vpliv). Magnetna polja vseh planetov se jačajo: Jupitrovo je 2x močnejše, Uran in Neptun pa sta tudi svetlejša in sta doživela menjavo magnetnih polov za 40 in 50 stopinj.

Na Soncu ni jedrskega izgorevanja
… da na Soncu ne poteka jedrsko izgorevanje, saj je število oddanih neutrinov premajno za jedrsko reakcijo. To znanstveniki vedo že 30 let in problema manjkajočih neutrinov še niso rešili. Sonce tako ni jedrski reaktor, pač pa je eden izvorov kozmične energije Kreacije. Je kot luknja v energetskem polju Galaksije, iz katere doteka energija iz višjih nivojev, ki jo mi vidimo v obliki svetlobe. Ko Sonce zvišuje nivo energije, se fizična velikost planetov povečuje. To se imenuje Tektonika globalne ekspanzije. Planeti se tudi počasi oddaljujejo od Sonca in prehajajo v področja višje vibracije, ki jih predstavljajo večje krožnice. Izbruhi energije iz Sonca imajo kvalitete radiacije in inteligence. V hinduizmu se to imenuje Somvarta ogenj. To se je dogajalo že v preteklosti. V 50 milijonskih interavlih je prihajalo do izginotja življenjskih vrst na Zemlji. Nato pa so se nenadoma pojavile nove, višje razvite oblike.

Ustroj vesolja
… da vesolje sestavlja ocean etra, tekočini podobne energije. Ta temeljna energija vesolja, ki jo imenujejo tudi akasha ter zero point energija, je vir vseh stvari in življenja. Je zavestna, živa energija, ki nenehno vibrira v geometričnih vrtincih in ustvarja iz trenutka v trenutek podatomske delce. Vibracije etra v vseh dimenzijah sledijo preciznim numeričnim načelom harmonije, resonance in vibracije. To kar so znanstveniki imenovali podatomski delčki, je v resnici sferna vibracija v tem tekočini podobnem etru/akashi/vakumu. Eter nima povsod po vesolju enake gostote in lastnosti. Različne gostote ustvarjajo geometrične strukture, preko katerih se giblje naš sončni sistem. Ta energija je odgovorna za obstoj svetlobe, zato jo duhovne tradicije imenujejo svetloba. Energija etra je vir različnih oblik proste energije, kot so gravitacija, magnetizem in elektrika. Znanje o energiji etra se močno skriva pred javnostjo, nekatere znanstvenike so celo umorili.

Harmonija števil
… da je bil Ep o Gilgameshu, ki so ga našli v 19. stoletju v ostankih knjižnice sumerskega kralja Asurbanipala, (živel 669-626 BC) tudi zbirka astronomskih podatkov. Ena prvih sodobnih kultur, Sumerci, so uvedli šteje dni, ur in sekund na osnovi števila 60. Imeli pa so tudi skrivnostno število, ki se imenuje Niniveh konstanta, s katero se lahko izračuna do sekunde natančno čas orbite vsakega planeta ali kometa v sončnem sistemu ter ciklus sončnih peg kot tudi čas rotacije galaksije. Niniveh ciklus so poznali tudi Mayi, le da so oni spremljali harmonijo števila 13. Drugo pomembno število je 5 in 5×5 = 25; slednje je povezano z Veliko piramido. Numerološko je število 5 iniciacija v skrivnosti vesolja, število 25 pa je ogromno povečanje stopnje te iniciacije. 25 je tako število Mesije in Vnebovzetih Mojstrov. Harmonična števila imajo duhovni pomen, ki izhaja iz kozmične inteligence.

Naravi odtujeni človek
…da je sodobni človek dosegel takšno stopnjo odtujenosti od narave, da ta zanj predstavlja grožnjo in ne podpore. Današnji urbani človek praktično ne more preživeti brez “civilizacijskih dobrin“. V naravi se ne znamo več samostojno prehraniti; če bi trgovski centri ostali teden dni zaprti, bi tisoči po mestih ponoreli od lakote. Življenje v mestih je postalo organizirano in nadzorovano kot delovno taborišče, ki ga človek ne želi in ne zna zapustiti; življenje brez avtomobila, televizorja, telefona, računalnika, super trgovskih centrov in restavracij se zdi kot povratek v srednji vek. Že resnejši izpad električne energije bi povzročil pravo katastrofo. Ne moremo več preživeti brez farmacevtskih izdelkov in medikamentov, saj je marsikdo nanje obsojen doživljenjsko. Prehoditi kilometer ali dva peš se zdi norost (tudi po gozdu – nevarnost klopov!), prav tako voziti se brez klimatskih naprav poleti. Ali se zavedamo, kako krhek je takšen stil življenja?

Darwinova teorija ne velja
da Darwinova teorija
ne velja, ker je DNK preveč komplicirana
, da bi bila produkt naravnih mutacij. Dr. Crick, en od prvih raziskovalcev DNK pravi, da evolucija na planetu ni imela dovolj časa za produkcijo tako komplicirane DNK, kot je človeška. Da se je zavest razvila iz materije, ne drži, saj je narava celotne stvarnosti duhovnega značaja. Najprej je obstajala spiralna svetlobna energija DNK in okoli nje so se zbrale fizične molekule, ko je bil naš planet na določeni frekvenčni poziciji. Trenutno človek ne uporablja 97% DNK, ki pa vsebuje potenciale za spoznavo energijske sturkture višjih dimenzij, za večjo čustveno globino, zaznavo, intuicijo in občutljivost. Vnebovzetje je kozmični dogodek, ki ga napovedujejo vse glavne religije: človeška zavest se bo osvobodila omejitev materialnosti. Energija v celem sončnem sistemu narašča in transmutira življenje na planetu.

Povezava med rotacijo in gravitacijo
… da predmet, ki smo ga z veliko hitrostjo zarotirali in izstrelili v zrak, doseže večjo višino kot nezarotiran, v primeru padanja pa zarotiran hitreje doseže tla? To lastnost izkorišča vsako orožje z risano cevjo, ki kroglo zarotira. Katera fizikalna enačba popisuje to nesporno dejstvo? Kaj omogoči rotirajočemu predmetu, da doseže večjo višino? Rotacija in gravitacija sta očitno med seboj na nek način povezani, a znanost o tem molči. Problem je v tem, da znanost eter obravnava kot prostor brez energije, kar pa ne drži. Eter vsebuje ogromno energije (prane), ki bi jo lahko izkoriščali v strojih z izkoristkom, večjim od 1 (zero point energy, free energy). Ko bomo to dojeli, bodo padle dosedanje ustaljene predstave, da energije ni nogoče dobiti kar “iz zraka” in da perpetuum mobile ni mogoč. A to seveda ni zaželeno, saj bi naftna industrija (in ne le ta) čez noč propadla.

Eter in temeljne sile v vesolju
… da znanost pozna štiri temeljne sile v vesolju: gravitacijo, elektromagnetizem, šibko jedrsko silo in močno jedersko silo. Zavest je ena od oblik gibanja etra/akashe ali vakuma. Eter (danes imenovan tudi tahionsko polje) zato lahko ustvarja materijo in vsako izmed teh osnovnih štirih energij, ki izvirajo iz enotnega polja etra (ruski znanstveniki ga menujejo bio-plazma); zavest je na višjem nivoju kot omenjene štiri naravne sile. Trenirana oseba lahko ustvarja različna gibanja etra, vključno z naravnimi silami. Nivo ljubezni, zavesti ali inteligence se meri s hitrostjo vibracije etra v tem področju. Skupina ljudi, ki meditira na nekem mestu, ustvarja lokalno hitrejše gibanje etra. Naša ljubezen vpliva na celoten univerzum. Ljubezen in inteligenca sta tendenca energije etra, da preide v višje stanje vibracije. Zvezde in galaksije so zavestna bitja, ki jih oblikuje zavestni eter v različnih vibracijah

Vorteksi – povezave med dimenzijami
…da je naš planet mreža elektromagnetne energije s točkami vstopa oz. žarišči (čakre). Ta žarišča ali planetrani vorteksi (vrtinci) imajo veliko energijo in so stičišča mnogih stvarnosti. Obstajajo štiri glavne točke, kjer se stikajo vse stvarnosti; to so kanali ali poti iz ene stvarnosti v drugo. Skoznje se misli in čustva transformirajo v fizično snov. Ko misel ali čustvo postane dovolj intenzivno, avtomatično pritegne moč enega od manjših vorteksov in dobi velik energetski naboj. Ti vorteksi vplivajo na prostor in čas. Določene točke so bolj prevodne kot druge, v njih so ideje in materija bolj energetizirane, kar pomeni večjo trajnost stavb in idej. Tak primer so piramide. Vorteks lahko materijo ojača ali pa jo oslabi, kot je primer znotraj tornada, kjer se kovina lahko zmehča. Vse kar ima fizično obliko, obstaja tudi v drugih dimenzijah.

Modrost staroindijskih Ved
… da indijski sveti spisi Vede, stari 18.000 let (iz časa Atlantide!), stvarnost razlagajo popolneje kot naša znanost. V Vedah so opisani planeti in natančne mere njihovih orbit, jedrska vojna in vesoljske ladje. Po Vedah univerzuum nastane iz energijskega gibanja ali Velikega diha Enega Kreatorja (Parabrahmana). Enost Kreatorja se nato razdeli v dvoje – v Prakriti in Purusho. Prakriti je nediferencirana kozmična materija in je ženski princip. Nanjo delujejo različne vibracije, ki ustvarijo manifestirano vesolje – moški princip, imenovan Purusha. Govorijo tudi o Prani, ki je princip življenja; ocean Prane prežema vse, od solarnega sistema do organizmov. Prana je sestavljena iz delčkov Trutis, ki so delci zavesti. Sestavlja jo pet tattew: eter, zrak, ogenj, voda in zemlja. Tattwe so hkrati modifikacije svare, ki je tok življenjskega spiralnega valovanja. Gre za razlago, ki povezuje snovni in duhovni svet!

Teslovi izumi
… da se je genialni Nikola Tesla že zelo približal tehnični rešitvi za pridobivanje energije iz etra. Danes je ta tehnologija znana kot »gravitacijska energija« oz. »tahionska energija«. Do svoje smrti, 7. januarja 1943. je izumil vrtoglavo število iznajdb, nekatere revolucionarne in nekatere, o posledicah katerih lahko tudi danes zgolj ugibamo. Izumil je motor na prano, ki je poganjal avtomobil – testirali so ga teden dni pri hitrosti 130 km/h. Njegove iznajdbe bi lahko zemljo v kratkem času spremenile v raj, pa tudi nasprotno. Uspelo mu je povzročiti umetni potres v New Yorku, z vibracijo, ki jo je povzročil v tahionskem polju, ki se je potem prenesla na materijo. Izumil je daljinsko vodenje vozil (1898), in razvil tudi brezžični prenos energije. Nekateri izzumi seveda niso smeli prodreti v javnost, saj bi spremenili podobo sveta in onemogočili izkoriščanje širokih množic.

Povezava s Stvarnikom
… da je največja skrivnost v zgodovini človeštvamožnost neposredne povezave s Stvarnikom, z Bogom. To skrivnost so ohranjali v skrivnih društvih in jo uporabljali za kontrolo in nadvlado človeštva. Če bi ljudje vedeli, da sami lahko vzpostavijo stik z Bogom, posamezniki nikoli ne bi mogli doseči takšne moči, prepada med bogatimi in revnimi ne bi bilo in velikanska manipulacija z bogastvom ne bi bila možna. Sistem je zdaj tako globoko ukoreninjen in utečen, da proces tajnosti in manipulacij ni več potreben. Vendar pa so nekoč (v tajnih masonskih društvih) zelo dobro varovane in s smrtno grožno zadrževane informacije danes na voljo in nikomur se ni potrebno prodati, da bi prišli do njih. Učenje je možno brez krvnih priseg. Duhovna atmosfera okoli ljudi je polna priložnosti in z lahkoto se dobi dostop do teh energij. Pomembno pa je, da manifestiramo močno zavestno željo po svojem duhovnem razvoju in napredku.

Teslina orožja
… da je tako imenovana psihotronika lahko učinkovitejša od standardnega orožja. S
Teslinimi orožji (s tahionskim poljem se je ukvarjal tudi on), ki jih je relativno lahko izdelati, je mogoče vplivati na budno zavest vojakov, in tako onemogočiti njihovo voljo do napada. V zalivski vojni se je na tisoče iraških vojakov, ki so kapitulirali, predajalo celo novinarjem, in bili lahka hrana za topove, kljub belim zastavam. Z elektromagnetnimi impulzi lahko »paralizirajo« nasprotnika, ne da bi bilo treba uporabiti atomsko, biološko ali kemično orožje. Druge naprave uporabljajo nadzvočne ali EFL (izjemno nizke frekvence) valove, ki povzročajo slabost in bruhanje, in zmedejo orientacijo napadenih. Leta 1969 je Hurwitz konstruiral Teslino orožje, ki je v polmeru 300 metrov drastično povečalo ali zmanjšalo gravitacijsko težo kovin. Povzročil je, da je majhna pištola tehtala več kilogramov in spremenila dimenzije, da naboji niso več ustrezali. Z močnejšim vplivanjem so kovinski deli orožja razpadli na kose »kot testo«. Neverjetno, a posneto na film.

Piramide in gravitacija
… da določene geometrijske strukture vplivajo na gravitacijo. Takšen primer je piramida. Piramide zvišujejo hitrost vibracije zemljinega elektromagnetnega polja in zmanjšujejo moč gravitacije. Skrivna znanja o moči in lastnostih piramid so se prenašala le v ozkem krogu posvečenih. Vesolje zapolnjujejo stoječi valovi temne snovi, razdeljeni v posamezna stabilna frekvenčna področja, medtem ko se galaksije premikajo skozi njih. Ko se sončni sistem vrti okoli galaktičnega jedra, potuje skozi različna področja energije. Te energetske spremembe vplivajo na planet Zemlja in va živa bitja na njem in omogočajo duhovno rast vseh. Religije, tajna društva in šamanska učenja napovedujejo velik duhovni napredek in transformacijo materije, energije in zavesti na vseh nivojih.

Zaznava tridimenzionalne stvarnosti
… da človek lahko zaznavatridimenzionalno stvarnost zato, ker ima dve očesi. Dve očesi namreč omogočata perspektivo globine, ustvarita prostorsko sliko. Z enim očesom je moč gledati le dvodimenzionalno, prostorskega vtisa ni. Tridimenzionalna stvarnost je sistem, s katerim smo najbolj uglašeni. Je nam najbolj »domač teren«, čeprav nismo omejeni le nanj. Drugi naši deli (finosnovna telesa), ki se jih, dokler se nam zavest dovolj ne prebudi, ne zavedamo, se nahajajo na ravneh, kjer je koncentracija energije večja. Tako kot obstajajo spektri svetlobe, tako obstajajo tudi spektri materije. Naš fizični svet ni tako zelo gost v primerjavi z drugimi, ki imajo še večjo gostoto. Materija ima tako različne vibracijske nivoje in lahko prehaja iz ene dimenzije v drugo.

Eter
… da vesolje nikaklor ni prazen prostor, ki ga napolnjuje neopredeljivi eter, tako rekoč nič. Eter nikakor ni nepomembna stvar. Je duhovna substanca, ki prežema popolnoma vso kreacijo, tudi vsak najmanjši delček goste snovi. Nekateri govorijo o »morfogenem polju«, ki omogoča porajanje oblik, drugi pa o »univerzalnem energijskem polju« ali »enotnem polju«. V vseh primerih gre za isti fenomen – nekakšno duhovno substanco. Ima lahko zelo različno gostoto. Fizične ravni (plinasto, tekoče in trdno agregatno stanje) so tri najbolj grobe ravni etrske materije, ki sicer obsega sedem stopenj. Posamezni nivoji se razlikujejo po gostoti in gibljivosti sestavnih delcev, anujev, ki so “zidaki” vseh oblik (znanost jih imenuje kvarki). Anuji na fizičnih nivojih sestavljajo elektrone, protone in vse druge delce. Dogajanje na treh grobih fizičnih ravneh fizične stvarnosti je mnogo manj dinamično in manj urejeno kot dogajanje na štirih etrskih ravneh, v “duhovnih sferah”.

Odgovore na bistvena vprašanja najdeš – v preteklosti!
… da je svet na pragu velikih sprememb. Vse bolj se zavedamo potrebe za menjavo obstoječih vrednot. Tudi na pogled neuničljiva trdnjava znanosti se je pričela majati. Jasno postaja, da je za obstanek planeta potrebno napraviti temeljito revizijo znanja, se vrniti v oddaljeno preteklost in poiskati razloge, ki so nas zapeljali v napačno smer. Ob vse opaznejšem bujenju številnih posameznikov poskušajo oblasti skozi medije ohranjati status quo in preprečiti širjenje pravih informacij. Tiste, ki so v nasprotju z uradnimi viri, so takoj ožigosane in diskvalificirane. Le redkokateri avtor ima dovolj znanja in oprijemljivih, trdnih virov, da lahko pokaže sliko naše stvarnosti v povsem drugačni luči. V luči, ki niza tudi prepričljive odgovore in ne le novih vprašanj. Eden takšnih avtorjev je Zecharija Sitchin, znanstvenik, ki pojasnjuje sumerske tablice, bogato gradivo, polno presenetljivih dejstev.Niti sanja se nam ne, kaj vse so vedeli Sumerci, očetje sodobne civilizacije! (Sitchin, /82/,/83/)

Sumerci: eksplozija civilizacijskih pridobitev
…da je prva, sumerska civilizacija na planetu, ki je iz nič vzniknila pred cca 6000 leti, prinesla osupljiv spisek civilizacijskih dosežkov: izume in inovacije, koncepte in verske predstave, ki tvorijo temelje naše zapadne civilizacije; pisava, šole in pisarji, zakoni, sodniki in porote, plemstvo in nasveti meščanom, glasba, ples in umetnost, medicina in zdravila, kemija, nafta in asfalt, tkanine in tkanje, kolo in vprežno vozilo, opeka in peč za peko, metalurgija in zlitine, večnadstropne opečne stavbe, čoln in plovba po rekah in morjih, svečeniki in svetišča – vse to je dobesedno čez noč vzniknilo v Sumeriji, na jugu današnjega Iraka, v Mezopotamiji. A ne le to. Tam so nastali tudi osnovni elementi matematike in astronomije, delitev kroga na 360 stopinj, grupiranje zvezd v ozvezdja, zodiak, koledar itd – vse to in še več so “izumili” Sumerci. Nam pa so tvezili o postopnem razvoju človeške družbe. O vsem tem podrobno piše Zecharia Sitchin, ki je razvozlal sumerske ploščice. (Sitchi n, /82/,/83/)

Biblija črpa iz sumerskih besedil
.… da so zgodbe v bibliji predelane in skrajšene verzije sumersko-akadskega epa Enuma Eliš iz Mezopotamije. Sumerci so znanje dobili od “bogov”, Anunnakijev (imenovanih tudi Nefili, kar pomeni “prišleki z neba”), očetov sumerske civilizacije, ki niso bili nihče drug kot vesoljski kolonizatorji Zemlje. Sumerci so zapustili bogato knjižnico tekstov, ki so bili vklesani v glinene plošče asirskega kralja Asurbanipala v Ninivah tisoče let pred sestavljanjem Stare zaveze. Posamezni deli biblije (npr. v Genezi, stvarjenju) se z epom Enuma Eliš, napisanem v babilonskem dialektu (odkril George Smith iz Britanskega muzeja, 1902 do 1914), ujemajo od besede do besede! Obstaja sedem plošč, šest od njih govori o stvarjenju, sedma pa bogu Marduku. Posamezen “dan stvarjenja” ne pomeni 24 ur temveč označuje fazo procesa, ki lahko traja tisoče let. (Sitchin , /83/)

Zgodbe o stvarjenju
… da so Židje zgodbo o stvarjenju povzeli po Sumercih, kristjani in muslimani pa po Židih. V vseh religijah gre torej za isti izvor. Izraz Elohim, ki so ga prevajali kot “Bog”, ima pravi pomen “bogovi” (Anunnakiji, zavojevalci Zemlje s planeta Nibiru). Naša znanost še zdaj zavrača znanstveno vrednost sumerskih tekstov, ki združujejo znanost in religijo, saj takšne informacije “ne morejo biti rezultat spominjanja človeka”. Treba je razumeti, da gre za informacije, ki ne izhajajo od Asircev in Babiloncev oz. Sumercev, temveč od Anunnakijev, ki so (bili že pred 450.000 leti) dovolj razviti, da so se dokopali do pravih informacij. Planet Nibiru, matični planet Anunnakijev, ki je mnogo starejši od Zemlje in se z zelo potegnjeno tirnico v naše osončje vrne vsakih 3600 let, je “prikladno plovilo” za opazovanje nebeškega dogajanja. (Sitchin, /83/)

Uganka planeta Tiamat
… da bi se, upoštevajoč Bodeovo pravilo (1772 je ta astronom empirično ugotovil zakonitosti medsebojne oddaljenosti planetov), med Marsom in Jupitrom moral nahajati še en planet (tega znanost še ni potrdila) in še eden za Saturnom (odkrili so Uran). Po sumerski kozmologiji se je, preden je bila ustvarjena Zemlja, med Marsom in Jupitrom nahajal planet Tiamat, ki je bil kasneje ob trku z velikim nebesnim telesom uničen. Sumerci so na glinenih ploščicah do potankosti popisali ne le relacije med planeti in njihove lastnosti, temveč tudi razvoj sončnega sistema, z nastankom Zemlje vred. Nekatere njihove nevedbe je moderna znanost potrdila z izsledki, ki so jih omogočili podatki z umetnih satelitov (Voyager 1 in 2, od 1977 do 1989, odprava na Uran in Neptun). Kako so Sumerci lahko poznali vse te podatke, če naj bi bili avtohtono prebivalstvo Zemlje, brez napredne tehnologije, ki omogoča astrološke raziskave in vesoljska potovanja? (Sitchin, /83/)

Pogoji za razvoj življenja
… da trditev, da je pogoj za razvoj živih organizmov voda in zunanji izvor življenjske energije (sonce), ne drži povsem. Jupiter, čeprav močno oddaljen od Sonca, ima toplo atmosfero, saj poseduje lasten (notranji), od Sonca neodvisen vir energije. Planet z rezervami radioaktivnih elementov v svoji notranjosti ne proizvaja le toplote, temveč ustvarja tudi vulkansko aktivnost, kar omogoča izgradnjo lastne atmosfere. Če je planet dovolj velik, da ustvarja stabilno gravitacijsko silo, ima s tem zagotovljeno tudi zaščito atmosfere. To daje učinke, podobne učinkom tople grede, kar planet ščiti pred hladom vesolja in ohranja lastno toploto. Tudi predstava, da življenje lahko nastane in obstane le znotraj določene tople atmosfere, je napačna. Osnovni delci žive materije lebdijo v vesolju, v prostoru med planeti in so seme življenja, ki ga lahko zanese kamorkoli. Tako lahko vzklije povsod, kjer so pogoji ugodni. (Sitchin, /83/)

Nastanek Zemlje in Meseca
… da sumerske razlage o nastanku sveta (našega osončja) prepričljivo razrešijo številne uganke, s katerimi se še vedno ukvarja znanost. Po sumerski razlagi je planet Zemlja nastal iz planeta Tiamat (bil je več kot dvakrat večji od Zemlje), ki je nekoč obstajal med Marsom in Jupitrom. Ta planet, ki ga je prekrivala voda, je pred 4 milijardami let doživel kozmični trk s planetom Nibiru in njegovimi sateliti, ki obiskujejo naš sončni sistem vsakih 3600 let. Pri trku se je Tiamat razpolovil; iz enega dela se je oblikoval planet Zemlja, preostanek pa se je spremenil v pas asteroidov. To kozmično dogajanje je temeljito preuredilo naš sončni sistem in stabiliziralo orbite planetov. Eden od Tiamatinih satelitov se je spremenil v Zemljin satelit – Mesec. Zemeljska skorja je posledično, v področju Tihega oceana, bistveno mlajša kot drugod, saj se je izoblikovala kasneje; to potrjujejo tudi geološke raziskave. (Sitchin, /83/)

Začetniki sodobne civilizacije na Zemlji
… da se, kakor razberemo iz sumerskih plošč, naziv »bogovi«, ki se je kasneje spremenil v »Bog«, nanaša na nezemeljske obiskovalce, Nefile ali Anunnakije , ki so prišli na Zemljo s planeta Nibiru pred cca 445.000 leti. Izraz Anunnaki dobesedno pomeni “Tisti, ki so prišli z neba na Zemljo«. Biblija jih imenuje »Anakim«, v poglavlju 6. knjige Geneze pa jih imenujejo tudi Nefili, kar v hebrejskem jeziku pomeni isto (prišleki z neba). Osupljiva vrsta civilizacijskih pridobitev, ki so jih že prvi civilizaciji po veseljnem potopu, Sumerom, Nefili predali čez noč, bi v normalnih razmerah (spontan razvoj) terjala več deset tisoč let. Ker so njihovi učitelji prišli iz vesolja, ni čudno, da je bilo poznavanje astronomije v sumerski civilizaciji in drugih, ki so sledile, izredno razvito. Anunankije lahko vidimo v vlogi ustvarjalcev in graditeljev naše civilizacije. (Sitchin, /83/)

Bogovi imajo radi astronomijo
… da je po sumerskem načinu štetja planetov Zemlja sedmi (odtod pravljično število 7), Pluton pa prvi planet v našem osončju. Tak način štetja bi uporabil nekdo, ki bi prišel na Zemljo od zunaj. Sumeri so že pred 6000 leti poznali oddaljene planete Neptun in Pluton. Ta dva je znanost odkrila šele z izumom močnih teleskopov (ki pa jih Sumeri niso poznali!). Sumeri so že davno razpolagali z astronomskimi podatki, ki jih sodobna znanost potrjuje šele v zadnjem času (sonde Pioneer, Viking…). Ker do bogatega znanja astronomije niso mogli brez zapletenih instrumentov, je jasno, da so ga prejeli od prišlekov, Nefilov. Sumeri so postavili praktično vse osnovne koncepte matematike (vključno z delitvijo kroga na 360 stopinj in ure na 60 delov) in astronomije, vključno z osnovnimi astronomskimi pojmi in delitvijo neba v ozvezdja, koledar itd.(Sitchin, /83/)

Manjkajoči planet X
…da so Sumeri v našem sončnem sistemu poznali 12 nebesnih teles (odtod ljudsko število 12), vštevši tudi Sonce in Mesec. Znanost danes priznava samo 9 (in ne 10) planetov. Sumeri so deseti planet (ki so ga imenovali dvanajsti) imenovali Nibiru ali tudi “planet križanja” (nebeških tirnic). To je planet, s katerega so prišli bogovi oz. Nefili. Upodabljali so ga kot kroglo s krili (kot tudi Egipčani) ali kot križ. Ta planet je imel odločilno vlogo pri nastanku Zemlje in Meseca. Orbita planeta Nibiru je ogromna elipsa, ki obide vse zunanje planete in napravi en obhod Sonca v 3600 letih. Halleyev komet, katerega orbita meri 76 zemeljskih let, kaže podobne lastnosti – imata isto nagnjenost in retrogradno gibanje (v smeri urinega kazalca, v nasprotju z vsemi ostalimi planeti). Znanost obstoja tega planeta še ni potrdila, saj ga (razen po njegovih vplivih na komete) s teleskopi še ni mogoče opaziti. (Sitchin, /83/)

Izvor imena Earth
… da sumerska tolmačenja pojasnjujejo tudi samo ime našega planeta Zemlja (Earth, Erde). Ko je prva skupina, 50 Anunnakijev prišla na Zemljo, jih je vodil Enki, velik znanstvenik in prvorojeni sin Anu-ja, vladarja planeta Nibiru. Spustili so se v Mezopotamiji, na območju med rekama Evfrat in Tigris in postavili svoje prvo naselje na novem planetu, ki so ga imenovali E.R.I.D.U, kar pomeni “Dom v daljavi”. To ime je ostalo v veljavi za vse naselbine in so ga kasneje uporabili za celoten planet; odtod Erde, Earth, Erthe in podobno. Kadar uporabimo to ime, nevede obujamo spomin na prvo naselje na Zemlji in slavimo prvo skupino Anunnakijev, ki so ga postavili. (Sitchin, /83/)

Uganka o Edenskem vrtu
… da je po sumerskih zapisih Edenski vrt (ali raj v Bibliji) nekaj drugega kot smo si večinoma predstavljali. Šlo je za genski laboratorij ali enklavo, ki so jo postavili Anunnakiji (bogovi) ob naselitvi Zemlje. Takrat je bil naš planet še prazen in gol, brez vegetacije in živalstva. Namen Edena je bil prav to: pripraviti vso potrebno vegetacijo in živalstvo, ki bi bila v kako korist bogovom in človeku. Semena, ki so imela že visoko stopnjo razvitosti, so “bogovi” prinesli z drugih svetov. Ko je bil ustvarjen Adam, je bil pripeljan v Eden kot skrbnik. V tem ugodnem okolju, kjer je bilo za vse poskrbljeno, je bilo seveda vse drugače kot potem, ko je bil poslan v širni svet, da bi “v potu svojega obraza” sam skrbel za svoj obstoj in družino. Njegov izgon iz Raja se je zgodil potem, ko je dobil “znanje” z “drevesa spoznanja”. (Sitchin, /83/)

Bogovi in vesoljska potovanja
… da v zapisih starih ljudstev, tudi afriških in ameriških, mrgoli zgodb o »bogovih«, ki so se – brez izjeme – spustili z neba na Zemljo. Bogovi so bili vselej vešči premikanja po nebu. Sumeri in drugi narodi bližnjega vzhoda so vedeli, da se njihovi bogovi večkrat dvignejo z Zemlje v nebo in obiskujejo planet, od koder prihajajo. Celo redki ljudje so imeli privilegij, da so lahko potovali k bogovom. To so bili Henok in Elija, Adapa (prototip človeka) ter kasneje Utnapištim, junak Potopa. Bog Šamaš je bil “vladar ognjenih raket“. Kdor je hotel v nebo (kot npr. Gilgameš), je moral pri njem dobiti “shem” ali “MU” ter soglasje za pot. Sumerski izraz MU je pomenil “vesoljsko plovilo” ali »ognjena raketa«, pa tudi “ime“. Sestavljalci biblije so uporabili slednjega, saj pomen izraza “raketa” ljudem nekoč ni bil ravno jasen. Zato pa so navedki postali nerazumljivi.

Kultiviranje drugih planetov
… da bi z današnjo tehnologijo na določenem planetu, ki bi se izkazal za življenju primernega, lahko pospešili razvoj in ga preoblikovali tako, da bi se bivanjski parametri približali tistim na Zemlji. Začetni korak je seveda pozorno opazovanje (z umetni sateliti) dogajanja na planetu. Nato bi sprožili procese, ki omogočijo preoblikovanje površja, izboljšanje ozračja, ureditev vodotokov itd. Bistven vpliv ima naselitev življenja – sprva zagotovitev rastlinja in planktona, ki zagotovi povečanje koncentracije kisika v ozračju in številne druge učinke. Sledila bi naselitev posameznih vrst zahtevnejšega življenja v morju in zatem tudi na kopnem. Pri tem bi črpali iz “zemeljske semenske banke” ter uporabili primerne rastline in živali, ki bi bile uspešne tudi v novem okolju. S tem bi drastično pospešili posamezne evolucijske faze pri razvoju planeta.

Odkod Zemljanom pohlep po zlatu?
… da so najstarejši rudniki na Zemlji rudniki zlata v Swazilandu v južni Afriki. Arheologo ocenjujejo njihovo starost na cca 35.000 do 60.000 let. Postavljata se vsaj dve tehntni vprašanji: zakaj bi zlato kopali v tako davnih časih in kdo je zlato potreboval v velikih količinah? Zlato ima še danes veliko simbolno vrednost, a majhno praktično; je premehko za izdelavo kakih kovinskih orodij ali predmetov, in predrago. Obstaja kopica drugih, bolj uporabnih kovin, ki bi človeku prišle prav ob potrebah tistega časa (železo, baker, kositer). Odgovor, ki ga ponujajo Sumeri, je precej prepričljiv: zlato v velikih količinah so potrebovali “bogovi”, za reševanje atmosfere matičnega planeta. Zemlja je bila zanje posebej zanimiva, ker so na njej našli bogata nahajališča te kovine. Prav njihov pohlep po zlatu je najverjetneje temu dalo pomen, ki ga je ohranilo do današnjih dni.

Kako je bil ustvarjen Adam?
… da so Nefili, kot beremo v sumerskih zapisih, za izkop zlate rude na Zemlji potrebovali močnega delavca, ki bi bil inteligentnejši kot tedanji Neandertalec. Ko so se v afriških rudnikih uprli njihovi rojaki Anunnakiji, je pred cca 300.000 leti bog Enki dobil ukaz, da je treba ustvariti primerno bitje – delavca in služabnika. Dal je vzeti jajčne celice pri ženskem primerku človečnjaka ter genetski material moškega pripadnika Anunnakov. Z genetsko manipulacijo je izvedel postopek priprave jajčeca (Adam je prvi “človek iz epruvete”!), plod pa je moral zrasti v maternici ene od nefilskih žena. Za prvo človeško mater se je ponudila kar Enkijeva sestra, boginja rojevanja – Ninti. Kot pri vsakem resnem znanstvenem poizkusu niso pripravili le enega temveč več primerkov. Pri Adamu (katerega ime pomeni “zemljan”) je torej šlo za gensko manipulacijo, ki je povzročila drastičen skok v razvoju tedanjega človečnjaka.

Genske manipulacije “bogov”
… da pri razvoju človeka – delavca in služabnika sumerskih “bogov”, ni šlo brez težav; Ninti in Enki sta – kot pričajo sumerske ploščice – ob tem pridelala vrsto defektnih, iznakaženih, bolnih in prizadetih primerkov. Adam tudi nikakor ni bil edini tip hibrida, ki bi bil za Nefile zanimiv kot primeren služabnik -delavec. Področje genskih manipulacij je bilo Nefilom posebej zanimivo in raznoliko in ustvarili so kopico kombinacij. Vrsta eksperimentov pri križanju živali s človekom je bila dolga; ustvarjenih je bilo cel kup himer, živali s človeškimi deli, od konjev, bikov ali levov s človeško glavo (sfinga!), ljudi s krili, več okončinami itd. do drugih manj posrečenih kombinacij. Prikazi teh čudnih bitij na starodavnih upodobitvah nikakor niso le prazna domišljija temveč je šlo za konkretna bitja in bioloških laboratorijev. Kot vsi križanci so imeli (hvala Bogu) vsi ti eksotični primerki isto hibo: niso mogli imeti potomcev.

Eva iz Adamovega rebra
… da sumerski teksti natančno razlagajo, kako je Eva nastala iz Adamovega “rebra”. Sitchin nam, ob dobrem poznavanju sumerskega jezika, postreže tudi z razvozlavanjem te biblijske uganke. Stvar že na prvi pogled “diši” po napačnem prevodu. Marsikatera sumerska beseda ima več pomenov in tako je tudi z besedo TI, ki pomeni “rebro“, pa tudi “življenje“. Tisto, kar so prevedli kot “Adamovo rebro”, je bilo mnogo verjetneje nekaj v povezavi z Adamovim življenjem – življenjska srž ali nekaj, kar pogojuje življenje, npr. genetika. Če razumemo stvar v tem kontekstu, postane povsem logična: genetski material Eve je nastal z modifikacijo genetskega materiala “Adamovega življenja”. Torej Eva ni nastala iz Adamovega rebra temveč iz Adamove življenjske srži. Bistvo te modifikacije je bila sprememba spola. A pozor! Po tej prilagoditvi Eva še ni bila plodna, zato sta bila z Adamom v raju brez potomcev!

Adam iz prahu?
… da sumerski teksti pomagajo najti odgovor na vprašanje, iz kakšnega “prahu” ali “gline” je bil ustvarjen Adam. Tu gre za podobno zadrego kot z Adamovim rebrom – za problem neustreznega prevoda izvorne besede. Tudi sumerska beseda bos – bisa – besa ima več pomenov in sicer “glina”, “blato” in “jajce”. V trojici teh pomenov je edino ustrezen pomen “jajce” in sicer konkretno človeško jajčece, ki se z oploditvijo razvije v človeški zarodek. Korigirana trditev bi se torej glasila, da je bil Adam ustvarjen iz jajčeca. Popolnoma logično, mar ne? Toda, ali bi izraz človeško jajčece neukemu človeku izpred 2000 let kaj pomenil? Poznavanje človeške anatomije in bioloških procesov, ki v končni fazi pripeljejo do rojstva otroka od takratnih ljudi ni bilo pričakovati. Z napačnim izrazom se je bilo moč preprosto znebiti vprašanj, obenem pa je ta služil kot “šifra”, razumljiva posvečenim. Biblijo povsem drugače razumejo tisti, ki poznajo šifre. Biblijo povsem drugače razumejo tisti, ki poznajo šifre.

Kaj je bilo »drevo spoznanja«?
… da je “prepovedani sad” z drevesa spoznanja ena največjih ugank v bibliji? Ker sta po zaužitem jabolku spoznanja Adam in Eva ugotovila, da sta gola, in se skrila, je spoznanje očitno v njima povzročilo sram ob ugotovitvi njune spolne različnosti. Spomnimo se: dotlej sta bila Adam in Eva nesposobna imeti lastne potomce. Da je beseda “spoznati” v bibliji morda povezana sspolnim spoznanjem“, zaslutimo tudi ob stihih: “…in Adam je spoznal Evo (ki mu je bila že dolgo poznana) in mu je rodila sina… »Znanje«, ki sta ga Adam in Eva dobila s »prepovedanim sadom«, je omogočilo zagotovitev lastnih potomcev – nadaljevanje rodu. Na genetski ravni je to pomenilo takšno uskladitev genetskih dejavnikov, da je bila oploditev možna in da se je plod lahko razvil v Evinem telesu. Človek je šele s tem postal avtonomno bitje, sposoben naravnega načina življenja, kamor sodi tudi zagotovitev lastnih potomcev.

Genetski razvoj Eve
… da pri stvaritvi Eve (ki naj bi nastala iz Adamovega »rebra«) ni šlo za celovito pripravo novega bitja temveč le za prvo temeljitejšo genetsko korekcijo obstoječe Eve, da bi lahko postala tudi Adamova spolna partnerica. Eva pa je doživela tudi drugo korekcijo – po »zaužitju prepovedanega sadu«. Sitchin (v /83/) razmišlja, da je šlo verjetno za odpravo imunskega odziva – zavračanja Adamove sperme. Karkoli je že bilo, Eva je s tem dobila sposobnost spočetja z Adamom in rojevanja otrok. Ta sposobnost je bila torej tisto biblijski “prepovedani sad”. S tem je Adam, kot se je izrazil Elohim, “postal kot eden izmed nas”. Dobil je sposobnost rojevanja in samostojnega razmnoževanja, zato je bil lahko poslan iz Raja v širni svet, ki naj bi ga napolnil. Ni pa dobil nečesa, za kar so si prizadevali mnogi kasnejši človeški vladarji: dolgoživosti bogov Anunnakijev. Kljub temu je Adam živel 930 let.

Kdo je bila kača v raju?
… da Zecharija Sitchin ponuja odgovor na vprašanje, kakšna “kača” je zapeljala Evo. To je moral biti nekdo z dovolj znanja, da je bil sposoben oponirati “bogovom”; ali bi to lahko bil kdo drug kot eden izmed njih? Sitchin razlaga, da v hebrejskem jeziku izraz za kačo, “nahash” pomeni tudi “tisti, ki pozna skrivnosti“. Kača je simbol, ki simbolizira skrivno znanje posvečenih. In tako so morda prevajalci (verjetno zavestno) ubrali pot prikrivanja pravega pomena izraza. Če malo pomislimo: kdo razen Enkija, tvorca človeka, bi imel večji interes, da svoji pomembni stvaritvi omogoči naravno pridobitev lastnih potomcev, saj bi tako odpadla dotedanja težavna umetna reprodukcija ljudi? Sitchin meni, da kača, ki je zapeljala Evo, ne predstavlja nikogar drugega kot Enkija. Zgodbica o kači je bila potrebna zaradi vpeljave novega dramatičnega momenta – božanskega nasprotja (Bog in Satan), sodelovanje s Satanom je namreč odličen motiv za kazen – izgon iz raja; odličen vir strahu!

Varljiva trdnost materije
… da svet nikakor ni tako “trden”, kot si mislimo. Atomi trdne snovi so silno majhni, kakšno milijardinko centimetra merijo, toda podatomski delci so še stotisočkrat manjši. Zamislite si jedro atoma, povečano na velikost žogice za golf. Celoten atom bi potem imel velikost nogometnega stadiona in elektroni bi bili kot grahova zrna, krožeča na obrobju stadiona. Materija je 99.9999999% (strašljivo) prazen prostor. A z razvojem kvantne fizike so fiziki ugotovili, da tudi podatomski delci dejansko sploh niso materialni. Nemogoče jih je prijeti in izmeriti. Večinoma izgledajo bolj valovanja kot pa delci. So kot nejasen oblak potencialnega obstoja, brez določene lokacije. Karkoli že je materija, ima zelo malo ali nobene fizične substance. Naša predstava materije kot trd(n)e stvari je kvaliteta, ki se pojavi v zavesti. Je model tega, kar naj bi bilo »zunaj nas«
, toda kot pri večini modelov, se precej razlikuje od tega, kar se v resnici dogaja okoli nas.

Narava stvarstva
… da vse kar obstaja, poseduje Bitje, božje bistvo, nekakšen nivo zavesti. Celo kamen poseduje zametek zavesti, sicer ne bi obstojal, njegovi atomi in molekule pa bi se razpršili. Vse je živo. Sonce, Zemlja, rastline, živali, ljudje – vse to so izkazi zavesti na različnih nivojih, zavest, ki se manifestira kot oblika. Svet nastane takrat, ko zavest pridobi oblike in forme, miselne oblike in materialne oblike. Poglejte milijone oblik življenja samo na Zemlji. Zavest si nadeva maske oblik vse dokler te ne postanejo tako zapletene, da se ona v njih popolnoma izgubi. Pri sodobnih ljudeh je zavest popolnoma poistovetena s svojo masko. Ona za sebe ve le kot za formo in zato živi v strahu pred uničenjem svoje fizične ali psihološke oblike. To predstavlja egoistični um. Zdaj se zdi, da je vzdolž procesa evolucije nekaj šlo zelo narobe. A tudi to je le del božanske igre. Naposled pritisk trpljenja nažene zavest, da se preneha istiti s formo in da se prebudi iz svojih sanj o obliki; ponovno pridobi zavest o sebi, a na mnogo višjem nivoju kot takrat, ko jo je izgubila. (Krishnamurti).

Privid dejanske stvarnosti
… da je dejstvo, da nikoli ne doživljamo fizičnega sveta neposredno, zaposlovalo številne filozofe. (vsako izkustvo, vse kar je možno spoznati, se zgodi znotraj nas). Eden najbolj znanih je bil Kant, nemški filozof iz 18. stoletja, ki je potegnil ostro ločnico med obliko, ki se pojavi v zavesti (kar je poimenoval fenomen – grška beseda “phenomenon”, ki pomeni »to kar izgleda«) in svetom, ki vzbuja te zaznave, kar je poimenoval nomen (grško “noumenon”: »to kar je zamišljeno«). Vse, kar poznamo izkustveno, je trdil Kant, so fenomeni – pojavne oblike v naši zavesti. Nomen, »stvar sama po sebi«, ostaja vedno onstran našega zaznavanja. V tem transcendentalnem svetu, ki ga znanost ne more doseči, se dogajajo tudi dejanja svobodne volje. Kant je razveljavil tako imenovane »dokaze« za božje bivanje in s tem utišal precejšen del filozofiranj prejšnjih stoletij; obenem pa božjega bivanja ni izključil temveč le spoznanje o njem

Zavest iz mrtve materije?
… da mentalne oblike, ki se pojavijo v naši zavesti, nimajo fizične osnove, pač pa “duhovno” (snov zavesti = mindstuff). Kar se nam kaže kot temeljne veličine in lastnosti fizičnega sveta – prostor, čas, materija in energija – ni nič drugega kot temeljne veličine in lastnosti oblik, ki vznikajo v naši zavesti. Obstoječa znanstvena paradigma (temeljna hipoteza) predpostavlja ravno nasprotno: materija sama naj bi bila popolnoma brezčutna (mrtva), popolnoma brez zmožnosti zavedanja. Zavest naj bi se pojavila šele z evolucijo kompleksno oživčenih sistemov. Problem pri tem pogledu je, kako pojasniti vznik zavesti iz mrtve materije. Zakaj se vsa ta nevralna obdelava podatkov ne odvija še naprej »v temi« oz. nezavedno? Ervin Laszlo pojasnjuje, da se potencial za doživljanje notranjih izkustev ne pojavi kar nenadoma, v trenutku, ko je dosežen nek določen razvojni nivo. Ta zmožnost notranjega izkustva je vseskozi tu.

Na začetku je bil Logos
… da je prevod besede “logos” v indijskih svetih spisih (tam beremo: »Na začetku je bil Logos«) izbran nekoliko ponesrečeno, kot »beseda«. Predstava, ki jo dobimo ob tem, je kaj čudna in nelogična. Besedo mora nekdo izreči, oblikovati. Tisti, ki jo je izgovoril, je moral obstajati še preden je bila izrečena. O njem pa ni nikakršne informacije. Takšna razlaga torej očitno ni pravilna. Toda beseda “logos” pomeni tudi »misel ali bistvo«. Če se zavedamo duhovnega ozadja stvarnosti, se nam s tem pomenom besede zgornja izjava zdi mnogo bolj razumljiva. Na začetku je bilo duhovno bistvo, ki ga imenujejo tudi čitta. Gre za zavest, ki se je izoblikovala do napojmljivih razsežnosti iz najpreprostejše zavesti o lastnem obstoju. V njej se je porodilo popolnoma vse, o čemer je možno ustvariti zavestno predstavo. Naj jo poimenujemo Univerzalna Zavest, Alah, Bog, Jehova, Veliki Duh ali Polje kvantnega vakuma – vse izvira iz tega istega bistva.

Zakoni fizičnega sveta
… da bo treba naša spoznanja o tistem, kar imenujemo “objektivna stvarnost“, temeljito korigirati. Če smo dosedaj verjeli, da dogodki v »zunanjem« svetu določajo naše notranje občutke, pa je resnica ravno nasprotna – naša notranja občutja in misli določajo našo »zunanjo«, objektivno realnost. Variacije v polju, ki ga poimenujemo eter ali akaša, so »objekti« našega zaznavanja ali zavedanja. Toda tu ne gre za objekte v smislu materialnih stvari. Ti objekti postanejo materialni objekti šele v zavesti opazovalca. Zmotno menimo, da je materialnost, ki jo prepričljivo “občutimo”, tudi resnična lastnost »zunanjega sveta«. Toda čeprav ne obstaja materialna osnova zunanjega sveta, zakoni fizike ostajajo še naprej veljavni, drugačen je le naš odnos do tega, kar opazujemo. Osredotočimo se na pazovanje aktivnosti v polju zavesti. Zakoni »fizičnega sveta« postanejo tako zakoni dogajanj v polju zavesti ter medsebojnega učinkovanja dogodkov v tem polju.

Tenčica pozabe
… da razvoj zavesti poteka v stopnjah po 7 stopenjski lestvici gostote zavesti. Minerali so na prvi stopnji (1D), človek na tretji (3D), stvarnik na sedmi. Višje oktave gostot zavesti bi bile vidne, če se ne bi odločile biti nevidne.Z razvojem zavesti bitje vse bolj spoznava svojo identiteto. Na tretji stopnji obstaja tenčica zavesti, zaradi katere se ne zavedamo svoje resnične identitete in namena. Nujno je, da entiteta v 3D pozabi kdo je, da lahko delujejo mehanizmi kaosa (zmede) ali svobodne volje na sistem novo individualizirane zavesti. Tenčica je pojav časa/prostora in v metafizičnih nivojih ne obstaja. Brez tenčice um ni ujet v iluzijo časa. Če ne bi bilo priložnosti za nerazumevanje, ne bi bilo nobenih izkušenj. Tenčica oteži in mistificira sporazumevanje med zavestnim in podzavestnim umom. Tako se zavestnemu delu uma omogoči večja svoboda pri odločanju – izvajanju svobodne volje, kajti nezavedni del uma je bolj povezan z Univerzalnim Umom..

Nastanek svetov
… da je razvoj sveta potekal od galaktične spiralne energije do solarne spiralne energije, nato do planetarne spiralne energije ter do spiralne energije, ki je začela prvo gostoto zavesti v planetarnem bitju. Na planetu se vse začne v kaosu – neusmerjeni energiji in brez zaporedja. V temo pride svetloba v skladu z vzorci in njihovimi vibracijskimi ritmi ter zgradi določeno izkušnjo. Začne se s prvo gostoto zavesti. To je življenje mineralov in vode na planetu, ki se učijo od zavesti elementa ognja in zraka. Počasi se izoblikuje žarišče samozavedanja in Logos se premakne. Tako se ustvari prva gostota zavesti, ki je zavest življenja mineralov in vode, ki se od elementov ognja in zraka učijo zavedanja bivanja. Iz te zavesti se razvije druga gostota zavesti rastlin in živali, iz druge pa tretja gostota zavesti, ki je samozavedanje. Hitrost svetlobe je v vsaki gostoti drugačna. Le na tretji gostoti zavesti je možno samospoznanje.

Pomen religij
… da imajo vsi religijski sistemi v sebi vgrajen moralni kodeks, ki govori o dolžnostih človeka. Brez morale se ne bi mogla obdržati niti ena religija. Konfucij pravi, da je morala temelj vsake družbe. Družba, ki izgubi moralo, razpade. Zato so religije večno gibalo. Upali bi si trditi, da je čas brez iskrene religije čas brez notranjega gibala. Danes so gibalo zunanje stvari. Toda te so brez Duše in človeka ne morejo premakniti od znotraj. Zato ni močnega vzleta duha, novih vizij, upanja. Ni svetlobe, s katero bi pregnali temo in strahove moderne dobe. Skoraj vse ”stare” religijske forme so degradirale in se oddaljile od tistega, kar je religija. Ta namreč nima nobene povezave z bojem za moč in bogastvo ter s političnimi spletkami …