(Starec:) Oho, mladi mož, lepo te je zopet videti po dolgem času.

(Tomaž:) Pozdravljen, stari. Res sem zadnje čase precej tičal v knjigah. Ne boš verjel – zakopal sem se v Biblijo. Zanimalo me je, kaj pravi o koncu sveta. In kot bi papež to vedel, je dal tisto razburljivo izjavo o islamu.

Res je, sprožila je val ogorčenja po svetu. Si bral tudi Drnovškovo izjavo o tem?

Jasno. Dobro je povedal, se ti ne zdi? Ko bi papež islam in svet pozval k sodelovanju pri zatiranju nasilja in skupnemu delovanju za pravičnejši svet, bi bilo to čisto nekaj drugega kot tole udejanjanje rivalstva in nestrpnosti do drugih ver.

Hm, da. To je seveda res. A mislim, da je šlo tu predvsem za Drnovškovo diplomatsko potezo v duhu širjenja pozitivne energije. Mislim, da se on dobro zaveda, da sodelovanje med verami ni mogoče.

Kaj? Zakaj pa ne? Morda pa vendarle! Če dotlej do tega še ni prišlo, to še ne pomeni, da to ni  mogoče!

Lepo je, da si optimist, a tule se motiš. Kaj nisi rekel, da si študiral Biblijo? Če boš malce pregledal še judovsko in islamsko versko doktrino, ti bo postalo jasno, da so svetovne religije odlično sredstvo za manipulacijo z množicami. Vere so si izmislili ljudje, ne bogovi, saj gre pri vseh za isto entiteto. Ljudje smo pač lahkoverna bitja in smo bili ustvarjeni tako, da se oprijemamo idej. Lahko bi rekli, da se pustimo zlahka programirati. In z vero je skozi strah do Boga mogoče človeka programirati tako, da zasužnji samega sebe ter postane svoj sodnik in čuvaj obenem.

Hočeš reči, da imajo vse vere isti cilj – zasužnjiti človeka?

Vse ne. Za tiste, ki temeljijo bolj na filozofskih osnovah kot budizem, to ne drži. Krščanstvo in judaizem imata iste korenine in izhajata iz istega konca sveta. Zasnovani sta tako, da druga drugi nasprotujeta. Tako so snovalci zagotovili vgrajevanje prikrite napetosti med ljudstva različnih ver in s tem sledili tisočletni modrosti vladarjev – deli in vladaj. Muslimanska vera pa je mlajša in je skušala pritegniti tiste, ki se niso ujeli na limanice prejšnjih dveh.

Čakaj – kako si nasprotujeta krščanstvo in judaizem? Ni mi jasno, v čem je štos?

Kot si lahko razbral iz Biblije, krščanstvo človeka vzgaja v ponižnosti, poslušnosti, odrekanju posvetnim užitkom, ubogljivosti in vdinjanju posvetnim in cerkvenim vladarjem, kajti Bog bo kaznoval grehe človeka, ki naj bi bil že po naravi grešen. Lahko rečeva, da krščanstvo vceplja suženjsko miselnost. Nasprotno pa so Židje, tako v Talmudu kot v Bibliji, izvoljeno ljudstvo, ki mu gredo posebni privilegiji. In če boš bral Talmud, boš videl, da med Judi in drugimi ljudstvi zija prepad, kajti vsa druga ljudstva naj bi bila inferiorna. Judje so zato v posvetnem življenju mnogo bolj uspešni, najbolj na finančnem področju, kot veš. Ob takšnih verskih usmeritvah je jasno, da bodo krščanska in židovska ljudstva prej ali slej prišla v konflikt.

Kaj pa muslimani? Kako pa so ti v konfliktu z ostalimi?

Islam je zelo stroga in totalitaristična vera. Verske dogme in predpisi so, glede na to, da je ta vera najmlajša, še zelo strogi in zahtevajo popolno podreditev, to pa so zelo plodna tla za verski fanatizem. Muslimanom vcepljajo močan verski ponos, zato so zelo občutljivi za vsak namig, ki ni združljiv z njihovimi predstavami. Tako se zlahka vžge konflikte. Dovolj je ena žaljiva slika in ves muslimanski svet je na nogah, kot si lahko videl pred meseci.

Aha. Zdaj mi je jasno. V tem trikotniku nasprotij se ljudstva različnih ver medsebojno učinkovito izčrpavajo, kar je voda na mlin tistim, ki se okoriščajo z vojno. Vojna industrija krasno služi s prodajo orožja, bankirji z oderuškimi krediti, ljudje pa so čedalje bolj ubogi, nemočni in prestrašeni. Ko pa nastane štala, profiti kar švignejo v nebo. Če na zadevo pogledaš od strani, je to takoj jasno. Ta pristop k ustvarjanju konflikta ima še to prednost, da ni treba iskati alibija ali opravičila za posledično intervencijo, saj se ljudje potem, ko si prižgal vžigalico, stepejo kar sami in je posredovanje kar samo po sebi umevno. Mnogo bolj enostavno kot če moraš za alibi poskrbeti sam. Zdaj mi le to še ni jasno, ali je papež tisto izjavo dal lahkomiselno ali pa je šlo za premišljen načrt.

Malo pomisli. Ali bi človek s slovesom papeža kar tako šel iskat v srednjeveška izročila izbrane citate, s katerimi bo nedvoumno izzval ogorčenje druge religije? Kaj takšnega bi mu ne padlo na misel, če bi želel le poudariti nezdružljivost vere in nasilja, kot pravi v opravičilu. Če bi bil namen iskren, mu ne bi bilo treba omenjati izključno islama, saj bi lahko pometal tudi pred svojim pragom. Ko pa se je opravičeval, bi moral, če je govoril iskreno, izreči opravičilo za dejanja lastne Cerkve, ki je v preteklosti pogosto ravnala v nasprotju s to tezo.

Če je šlo za premišljeno izjavo, najbrž ne bo ostalo le pri tem. To je bil morda eden prvih korakov k netenju nove verske vojne z islamskim svetom, ki jo je napovedoval Nostradamus. Tega bi se morali ljudje zavedati.

Žal se večina taga ne zaveda, saj so mediji prikazali zgodbo kot verbalni spodrsljaj, ki naj bi ne imel večjega pomena. A muslimani tega ne bodo pozabili. Drnovšek ima prav, ko pravi, da bi papež lahko deloval bolj konstruktivno, a za zdaj nič ne kaže na to.