(Iz knjige Spregledano poslanstvo spolnosti – Četrto poglavje – Preobrazba spolne energije)

S spolnostjo po taoističnem vzoru lahko oplemenitimo telo, utrdimo zdravje, povečamo vitalnost in si zagotovimo trajnejše užitke, a gnostiki vedo, da je domet spolne magije še veliko večji. Svoje telo spremeniti v čudovit tempelj duše je izvrsten cilj, še bolje pa je z okrepljeno dušo prestopiti meje oplemenitenega telesa in z njo delovati v širšem kozmičnem prostranstvu.

V dva tisoč let starem Filipovem evangeliju izvemo, da v svetem spolnem stiku odpremo vrata v svojo notranjost in stopimo v svet, nedojemljiv umu , ki presega sposobnosti fizičnih čutov. To je svet Enosti, v katerega vstopamo v dvojicah. Tistim, ki se ne morejo odlepiti od tradicionalnega gledanja in navezanosti na materialnost, je nedostopen.

Kitajski učenjak Lao Tse je učil, da je spolni stik namenjen dvigovanju v kraljestvo blaženosti in Enosti. V takšnem odnosu, ki ga vodi Duh in ne spolni organi, se rojeva nekaj nesmrtnega, prefinjene telesne energije se spreminjajo v božansko svetlobo. O svetosti fizičnega stika moškega in ženske, o »sveti poroki« torej, ne govorijo le gnostični evangeliji.

Očiščenje in oplemenitenje osebnosti, izgradnja sončnih teles in žrtvovanje za človeštvo so razvojni koraki duše, ki jih mojster Samael omenja kot tri poglavitne cilje duhovnega iskalca. Učinkovito jih izvajamo le ob prakticiranju spolne magije. V enem samem življenju doseči stopnjo mojstra je redek dosežek, dan le dušam, ki so v predhodni inkarnaciji dosegle zavidljivo razvojno raven. A cilj ni najpomembnejši. Razvojna pot od intelektualne živali do pravega človeka – pravzaprav do nadčloveka, kot bi se izrazil Friderich Nietzche – je zelo razburljiva in polna navdušenja ob čudovitih dosežkih, ki se spotoma dogajajo.

Pri naprednem spolnem odnosu naj bi zbrano energijo usmerili v uresničenje določenih nesebičnih ciljev. Ko sta etrski avri ljubečega para dovolj dolgo – vsaj 21 minut – zliti v eno, ta dobi posebno ustvarjalno moč. Če v takšnem stanju naslovimo prošnjo duhovnim pomočnikom za usmeritev zbrane energije k uresničitvi kakega plemenitega cilja, je možnost za njeno uresničitev izredno velika. Razrešiti težak psihični, zdravstveni ali materialni problem, doseči težko uresničljiv cilj je mnogo lažje, če vanj ne usmerimo le svoje miselne, temveč tudi svojo mnogo potentnejšo, spolno energijo. Potrebna pa je energijska pretvorba, ki je sami ne moremo izvesti, pač pa s posredovanjem duhovnih sil.

Ena od takšnih želja je »brezmadežno spočetje«. Ta izraz Sveto pismo omenja, a ne pojasnjuje, za kaj gre. Nedoumljiv ostaja vsem, ki ne razumejo dogajanj na subtilnih, energijskih ravneh. Če se torej v omenjenem položaju obrnemo na duhovne pomočnike1 z željo za spočetje potomca, ti izberejo ustrezno semenčico in jo vodijo, da skozi telesne sokove dospe do jajčeca in ga oplodi. Gre torej za spočetje brez izliva semena. Kaj takšnega se marsikomu zdi nemogoče, a to je le majhen čudež, nič večji od levitacije ali obujanja od mrtvih.

Brezmadežno spočet ni bil le Jezus Kristus, temveč tudi številni drugi duhovni učitelji in veliki ljudje v zgodovini. Ni odveč dodati, da so brezmadežno spočeti otroci nenavadno trdnega zdravja, visoko inteligentni ter navadno obdarjeni s številnimi talenti.

Kaj vse je možno doseči s spolno magijo, si navaden človek ne zna predstavljati, saj gre za pravo znanstveno fantastiko. Nekomu, ki nima duhovnih izkustev, je možne dosežke skoraj nemogoče popisati, saj je jezik za popis danosti in doživetij v duhovnih dimenzijah preveč okoren. Eden izmed dosežkov je tudi nesmrtnost.

Večini ljudi nesmrtnost ne pomeni nič, marsikdo celo meni, da bi se nesmrten obupno dolgočasil, a takšno razmišljanje je posledica šibke ravni zavedanja. Želeli ali ne, duša je sama po sebi nesmrtna in neomejena s časom in prostorom. Mojstri se spominjajo vseh svojih minulih inkarnacij. Le zaradi pozabe prejšnjih inkarnacij imamo vtis, da je življenje kratko. Toda v osemdesetih letih se človek ne more dovolj duhovno očistiti in razviti dovolj visoke ravni zavedanja, da bi od življenja kaj več imel. Veliko truda in učenja torej, ki je prekmalu izničeno. Visoko razvita bitja živijo dovolj dolgo, da je časa za resničen razvoj, pa tudi za uživanje doseženega, dovolj. Takšen razvoj je zelo razburljiv in pester, usmerjen k vedno novim dosežkom.

Mojstri povedo, da s »poduhovljenjem« organska materija postane neumrljiva in prosta staranja. Gre pravzaprav za to, da visokofrekvenčno etrsko telo postane otipljivo tudi na fizični ravni. Jezusa so po vstajenju mnogi potipali in se prepričali o njegovem fizičnem obstoju. Obstajajo primeri ljudi, ki živijo večno ali skoraj večno. Mojster Samael poroča o več osebnostih, ki so prejeli »eliksir dolgega življenja«, denimo o grofu Cagliostru, ki je živel stoletja v različnih državah pod različnimi imeni. Odigral je pomembne vloge na evropskih dvorih, napovedal francosko revolucijo, preusmerjal zgodovino … Inkvizicija ga je obsodila na smrt, a je skrivnostno izginil iz več zaporov … Podobno je bilo tudi z grofom Saint Germainom, ki je bil Cagliostrov učitelj, sicer pa tekmec Paganinija, svetovalec kraljev in modrecev; ta alkimist se je pojavljal in izginjal kot strela na različnih koncih sveta, znal se je narediti nevidnega, izdeloval je zlato iz svinca, diamante iz oglja in podobno. Naredil se je mrtvega, ko pa so ga pokopali, je izginil iz grobnice … Takšni in drugačni čudeži so za tiste, ki so s spolno magijo dosegli resnično mojstrstvo, mačji kašelj.

Eden izmed nesmrtnih je tudi avatar Babaji, ki živi v nedostopni Himalaji. Zaobljubil se je, da ne bo zapustil človeštva do njegovega konca.

1Gnostiki omenjajo , da to opravi arhangel Življenja iz Gabrijelovega žarka