(Tomaž:) Stari, zadnjič si mi omenjal disidenta Noama Chomskega. Mi lahko kaj več poveš o njegovih predavanjih?

(starec:) Seveda. Kaj pa te posebej zanima?

Vse. Predvsem pa bistvo. Povej mi bistvene stvari, o katerih govori.

Chomsky razgalja licemerstvo ameriških vlad, ki svet terorizirajo vse od povojnih let, javnosti pa kažejo prijazno lice in govorijo sladke besede o svobodi, demokraciji in miru. Govori o vojaškem gospodarstvu, ki so ga ZDA ustvarile zlasti po drugi svetovni vojni namesto civilnega gospodarstva. To gospodarstvo je zelo uspešno takrat, kadar je svet v vojnem stanju, saj takrat vojaška industrija kuje velike dobičke, svet je destabiliziran, Američani pa so svetovni policaji, ki prihajajo delat mir. Vojaško gospodarstvo kajpak ne potrebuje knjižnic in šol, socialne varnosti, srečnih posameznikov, temveč močne korporacije, ki proizvajajo orožje in visoko tehnologijo. Globalizacija pomeni tudi širjenje vojaškega gospodarstva.

In pri tem najbrž obilno pomagajo propaganda in mediji?

Njihova vloga je odločilna. Propaganda je danes tisočkrat močnejša kot v Hitlerjevem času. Da lahko uresničuje svoje cilje v podporo vladajoči politiki, mora industrija stikov z javnostmi oblikovati pravo psihozo, vcepiti prave informacije, ustrezno modelirati razmišljanje širokih množic. Ljudi je treba prepričati o pomembnosti zabave, nepomembnosti opredeljevanja o političnih vprašanjih, ustvarjati je treba »osebnosti« vodilnih politikov, strankarskih prvakov, pa tudi medijskih osebnosti, ki jim mora javnost verjeti.  Ljudje pač zlahka podležejo manipulacijam zgolj zato, ker verjamejo, da imajo močne, uspešne osebnosti preprosto prav, saj so uspele. Informacije, ki jih osebnosti posredujejo, so zelo enostavne, da jih preprosti ljudje zlahka »posvojijo«, na primer: »Amerika se bo uprla vsakomur, kdor bo poskušal napasti demokracijo in mir.

Ali je ljudi res tako lahko »nafarbati«?

Najprej je treba pritegniti pozornost z informacijo, ki nažene strah v kosti. Treba je uveljaviti idejo o »skupnem sovražniku«. Neko grožnjo, na primer napad 11. septembra ali pa iraško orožje za množično uničevanje, je treba uporabiti kot povod za »strnitev vrst« in aktiviranje vseh potencialov proti »agresorju«. Ko so ljudje prestrašeni, pristanejo na vse, da je le zavito v parolo zagotavljanja varnosti. Če jim prikažeš teroriste kot ne-ljudi, obremenjene z džihadom, ki jih je treba iztrebiti, bodo prezrli tudi poboje nedolžnih civilistov, ki so bili pobiti »po pomoti«. Sicer pa bodo o tem tako ali tako komaj kaj obveščeni.

Torej ZDA štrikajo načrt za zavojevanje sveta?

Gre za veliko imperialno strategijo ZDA, katere prvi preizkus je bila vojna v Iraku. George Bush je predstavil pojem »Svete vojne za obrambo demokracije in miru po svetu«. V resnici gre za serijo »preventivnih« vojaških napadov »svobodnega sveta«, ki ima pravico udariti kjerkoli, kadarkoli in po komerkoli. Kdor ne bo simpatizer »svobodnega sveta«, bo avtomatično postal sovražnik. Cilj strategije, ki so ji zavezani praktično vsi ameriški predsedniki, je jasen: zagotavljanje neomejenega in neoviranega dostopa do ključnih trgov energije in strateških virov. Gre v resnici za državni terorizem, ki zahteva ogromno nedolžnih žrtev, ki pa jih nihče ne prepozna kot take. Ko je Bill Clinton leta 1998 zrušil tovarno zdravil v Sudanu, ga ni nihče označil za terorista, čeprav so bile vse žrtve civilisti.

O, motiš se. Arabci pač.

Seveda. Ekbal Ahmad je istega leta dejal, da so ZDA na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Aziji posejale strupena semena. Nekatera so že dozorela, druga še zorijo. In vsaka ameriška raketa prilije močnega gnojila tem »terorističnim« rastlinam.

Toda z Al Kaido bo svet nekega dne menda opravil?

Al Kaida ni organizacija ali institucija. Je mreža mrež. Osama Bin Laden sploh ni pomemben. Terorist je lahko katerikoli prebivalec sveta, ki verjame, da je njegova dolžnost obramba določenih vrednot, tradicij, načel, vzvišenih idej. Teroriste moramo razumeti natanko v tej perspektivi.

Če prav sklepam, torej Američani nimajo namena, da bi se zares umaknili iz Iraka?

Chomsky meni, da bodo ostali v Afganistanu in Iraku, saj imajo pomembno poslanstvo: spremeniti ti državi v odvisni državi, »client states«, ki se morata pokoravati gospodarju. Take države so primerni kraji za ameriške vojaške baze. Propaganda bo skrbela za retoriko o demokraciji, svobodi in razsvetljenstvu, svetovna javnost pa se ne bo veliko vznemirjala, saj se bo ukvarjala s pomembnejšimi problemi – rezultati nogometnih in košarkarskih tekem, cenami nafte, strankarskimi škandali in podobnim.

Ja kul! Folk z opranimi možgani pa na vse to mirno naseda! Kaj pa pravi Chomsky o Izraelu?

Izrael bo od Američanov še naprej dobival najmodernejšo vojaško tehnologijo in sredstva za množično uničevanje, da bo lahko držal v šahu Palestince, Iran in še koga. Sodelovanje obeh vlad bo še naprej brezhibno, saj bo židovski loby v ZDA opravljal svojo vlogo.

In Američani bodo še naprej veselo volili Busha in njemu podobne?

Zelo verjetno. Zmago na volitvah namreč zagotavljajo korporativni mogotci, ki finančno podpirajo volilne kampanije. Brez njih preprosto ni mogoče zmagati.

Ni kaj, fantastično. Ampak upam, da bodo te načrte Američanom kaj pokvarili Kitajci in Indijci, ki gospodarsko bliskovito napredujejo. Če ti ne bodo uspeli kaj napraviti, bo težka frka!

Morda. Ali pa bo za kako presenečenje poskrbela kaka naravna katastrofa. Svet je danes zelo nepredvidljiv.

Glej /55/,/ 56/