Pozdravljen g. Zoran!
Že dalj časa prebiram podobne vsebine, se družim z ljudmi, ki podobno mislijo, prebiram literaturo, se veselim Drnovškovih sprememb in jočem ob nesrečah ljudi v vojnah, brezposelnih, ločenih, otrocih, ki trpijo…. A le kot opazovalec in nemi kritik. To sem spoznala danes ob prebiranju vaše strani.
Pogosto se v ozkih krogih pogovarjamo, kako bi se slabe in stare navade in razmišljanja najhitreje začela spreminjati in vedno znova prihajamo do spoznanaja, da v vrtcih.
Pa naj vam povem s primerom:
Trudim se “največkrat” kupovati izdelke naših pridelovalcev in prouzvajalcev. Enkrat smo se to pogovarjale v krogu prijateljic, ko je bil prisotem sedemletni sin ene od njih. Napeto nas je poslušal, ko smo modrovale o mlekarjih, slovenskem mleku, o sosedi, ki ima samo eno kravo in viške mleka daje svinji, ki jo ima, saj nihče ne kupi domačega mleka…
Pa nato o izgubi delovnih mest v Sloveniji in porastu brezposelnosti tudi zaradi neosveščenosti slovenskega kupca in nato še o čokoladi Gorenjka, ki je res zelo dobra, a jo seveda Milka prekaša po prodajnosti.
Takrat je nastopil plaz vprašanj od malega moža. Celo diskusijo smo morale ponoviti in sicer prilagojeno njegovemu razumevanju. Vprašanjem ni bilo ne konca ne kraja.
Nadaljevanje te zgodbe pa traja iz dneva v dan, saj pravi njegova mamica, da v šoli vedno sprašuje ali je to in to slovensko, v trgovini preprečuje nakupe neslovenskega blaga, le težko pristane na nakup banan, a ker slovenskih pač ni, se pač strinja z nakupom, ker jih ima rad.
Pogosto si pravimo, zakaj se kdo ne loti projekta osveščanja malih otrok, saj so staršem v velik zgled in rastejo v velike ljudi.
Takšen projekt bi lahko podprla prav vsa ministrstva, saj se skoraj vseh tiče, kajne?
Vaša stran mi je zelo všeč. Svež pristop, zanimive informacije, hudomušni, a poučni odštekani pogovori….skratka odlično.
Prisrčen pozdrav!
Zdenka Baš
Pozdravljena, Zdenka!
Kako lepo je slišati, da je kdo od bralcev vesel tekstov, ki jih pripravljam! Ne gre za to, da bi pričakoval pohvalo – tudi kaka kritika bi bila dobrodošla – a povsem drugače se počutiš, če veš, da je še kdo podobnih misli in ima podobno željo in voljo kaj storiti za boljši svet.
Povsem soglašam z vami – naši otroci so tisti, pri katerih moramo začeti, saj jih ne moremo pustiti v nevednosti in težavah. Treba je poskrbeti, da bodo znali prav videti svet in prav razmišljati. Tudi sam imam ob svoji hčerkici veliko priložnosti za to, da ji pokažem stvari v pravi luči. A ni lahko, saj jo okolje vse preveč ukaluplja po starih, neustreznih vzorcih.
Vsakogar povabim, naj po svojih možnostih sodeluje – morda z naslovom kake dobre knjige, s kratko izkušnjo, ki se povezuje z vsebino prisluhni.si, s kako ilustracijo, pesmijo, čemerkoli… Važno je, sodelovati, saj ob tem dobiš občutek, da si del gibanja, ki vodi v pozitivno smer.
Hvala vam, da ste se oglasili in vas prisrčno pozdravljam, Zoran
