V zadnjem času se poleg hujskaških pozivov k razbijanju vlade sem in tja v javnost prodrejo tudi razmišljanja o široki javni akciji, ki bi utrla ustreznejša pota za izhod iz vsesplošne krize. Med aktivnimi posamezniki, ki nimajo le kritike na jeziku, nedvomno sodijo ekologi; med njimi so ideje o ekovaseh prerasle od besed k (zelo konkretnim) dejanjem. Iz njihovega kroga je slišati ideje, da bi formirali novo stranko (Ekologi brez meja), da bi očistili politiko, mobilizirali širše družbene množice in še kaj. Pobude, ki jim je vredno prisluhniti, saj so njihova razmišljanja, predlogi in načrti usmerjeni v pravo sožitje z naravo in s samim seboj.

Vendar pa menim, da bi ekologi akcijo morali zastaviti širše in ne le omejeno na področje sožitja z naravo. Le tako bi lahko tudi pritegnili vse sloje družbe, ki si želijo napredka. Menim, da je čas, da vsi prebujeni in napredno misleči državljani povzdignemo glas in pokažemo, da so možne tudi povsem originalne rešitve sedanjih problemov, drugačne od sedanjih kozmetičnih popravkov, ki nastajajo v glavah politikov. Lotiti se je treba celotnega spektra problemov, vključno z ekonomijo in socialo, saj v nasprotnem z delnimi rešitvami ne moremo računati na uspeh. Pokazati je treba, da je obdobje demokracije, ki ne deluje, in političnega mešetarjenja končano in z zgledom pokazati, kako se je mogoče organizirati drugače, kako je mogoče z novimi idejami mnogo učinkoviteje reševati sedanji položaj.

Menim, da je strankarski sistem preživel (stranke so instrument boja za oblast – tega ne potrebujemo) in se ogrevam za mrežno samoorganiziranje, s katerim se rešuje posamezne družbene probleme na konsenzualni ravni. V svetu je nekaj poznanih dobrih modelov samoorganiziranja (med drugim v Libiji!), ki bi jih bilo treba presejati in prilagoditi našim razmeram. Za učinkovitejše reševanje položaja na posameznih področjih lahko pripravimo tudi javne razpise in odpremo javno obravnavo.

Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu je pokazala, da odločni in široki pobudi, ki pride iz ljudstva, ni mogoča nasprotovati. Tako kot za to akcijo se lahko organiziramo tudi za najpomembnejši cilj – za prenovo naše celotne skupnosti.

Dovolj idej imamo, ki jih lahko ponudimo v javno razpravo in ločimo pleve od zrnja. Ustanoviti bi bilo treba nekakšno »gibanje za prenovo družbe« s kakim privlačnim imenom, ki se mu bodo radi pridružili vsi ljudje dobre volje, pa tudi nezadovoljneži, ko bodo videli, da ponuja boljše rešitve za vse sedanje probleme. Vsakomur mora biti jasno, da gre tokrat za sodelovanje za napredek in ne za tekmovanje elit in ohranjanje privilegijev. Ekologi lahko igrajo povezovalno, koordinacijsko in organizacijsko vlogo, vsekakor pa bi morali prestopiti svoj ekološki vrtiček. Prenova je potrebna povsod. Pritegniti je potrebno tudi druge strokovnjake in napredno razmišljajoče ljudi širokega srca, ki se želijo angažirati za boljšo prihodnost. Le tako bodo vsi lahko pristopili zraven.

Pogoj za uspeh so neobremenjenost s tradicionalnimi družbenimi modeli, vzorci in omejitvami, zavedanje enakosti in enakopravnosti človeka, sočutje, poštenost in vera v dobro. Vse skupaj mora biti zastavljeno tako, da bodo tisti, ki vidijo zgolj lasten interes, spoznali, da je njihov čas minil. Napredek je treba videti predvsem v širokem sodelovanju, ne v forsiranju reševanja omejenih problemov, kar pomeni zanemarjanje interesa širše družbe. Seveda se na vseh frontah hkrati ne bo dalo pokazati hitrih rezultatov, pomembno pa je angažiranje na vseh aktualnih področjih in zavedanje ljudi, da gre za celovit pristop k prenovi družbe.

Menim, da je med nami dovolj zrelih, naprednih in dobro mislečih ljudi ljudi, da lahko izpeljemo takšen projekt. Stopimo skupaj in združimo ideje in moči. Kdo bo reševal družbo red grabežljivimi politiki, če ne tisti, ki vidimo preko njih?