V
luči našega boja za samostojnost in ločitev od nekdanje skupne države
Jugoslavije Slovenci z nekakšnim posebnim razumevanjem gledamo na osamosvojitev
Kosova.

Ko je govor o samostojnosti
in neodvisnosti Kosova, pa se podobnost s takratno Slovenijo (kasneje smo del
svoje suverenosti prenesli na EU) drastično razlikuje. O suverenosti je moč
govoriti takrat, ko država lahko svojo suverenost udejanja. Suverenost je
pogojena z močno lastno ekonomijo, z
lastno centralno banko in lastno vojsko. Kosovo nič od tega nima.
Odreklo se je celo dosedanjim državnim
simbolom, rdeči zastavi z orlom;
"neodvisno Kosovo" je dobilo zastavo, ki namiguje, kdo je novi
gospodar tega ozemlja in naroda. Kdor zna brati med vrsticami, mu je jasno, da
Kosovo o svoji usodi odloča le na videz.

Hashim
Thaci je bil že z 22 leti politični aktivist, šolan v tujini. Čez noč je postal poslovnež in
bogataš ob pomoči kapitala, katerega poreklo nihče ne pozna. Dejstvo, da je
Thaci malce previsok za etničnega Albanca, očitno nikogar ne moti. Nenadoma je postal vpliven politik, ki
so mu vrata pomembnih osebnosti v mednarodni skupnosti na stežaj odprta. Za
zdaj.

Zakaj so velike zahodne sile z ZDA na čelu pohitele s priznanjem neodvisnosti
Kosova, je marsikomu uganka. A ne prav velika, če vemo naslednje: deset dni
pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova je bila končana dvoletna analiza
raziskovanja vzorcev tal na Kosovu (85 km2), ki jo je opravila raziskovalna
družba Lydian International Ltd. iz Velike Britanije. Že začetna analiza je
pokazala možnost obstoja velikih nahajališč zlata, srebra, niklja, kobalta,
kroma, boksita, morda celo diamantov. Končni rezultati so bili pozitivni in
potrjujejo tudi obstoj kroma in boksita. Področje okoli Orahovca, ki se odpira
proti Albaniji, pa je bogato z železom in magnezijem. Glavni cilj raziskovanj
je bil iskanje zlata v področju Dražnje; rezultati kažejo, da ga je celo
do 8 g na
tono! A to še ni vse. International Herald Trubune je že pred dvema letoma
spomnil, da so na Kosovem velika nahajališča lignita – morda največja v
Evropi – in rezerve svinca, cinka (Trepča), urana in bakra. Kosovo je z naravnimi
bogastvi, ki marsikoga mikajo, silno bogata dežela , le da to doslej ni bilo
dovolj znano.

Zgovorna je tudi naslednja
informacija: oktobra 2005 je kosovska agencija za privatizacijo prodala
Feroniklove obrate v Glogovcu družbi Alferon International Resources
(iz Švice in VB) za 40 milijonov dolarjev. Feronikl je bil v družbeni lastnini
Jugoslavije in je deloval do 1998. Feroniklovi obrati so bili v NATO napadih
močno poškodovani, a peč za taljenje rude je "po čudežu" ostala
nepoškodovana.

O tem, da so tujci svobodno
vršili geološke raziskave iz letal, ob polnem soglasju srbskih oblasti,
so mediji diskretno objavili 2004
in 2005. Da bi jim v bodoče olajšali posel, je srbska
skupščina leta 2004 izglasovala novi zakon na dodano vrednost, ki poleg
18% uvaja tudi 8 odstotnega, kar gre v dobro navedenim družbam (investor-friendly Mining Law in the form of UNMIK
Resolution 2005/3). Taksa
na korporacijski zaslužek pa je bila s posebnim amandmajem zmanjšana s
14 na 10% in je zdaj najnižja v Evropi. Pa naj še kdo reče, da Srbska vlada ni bila radodarna do
tujcev! To marsikaj pove o iskrenosti srbskih
vodij, na primer Koštunice, ki se navzven, javno sicer zastopa povsem drugačna
stališča!

Predstava
o suverenosti nove državice Kosovo je le fasada, za katero se skriva vse kaj
drugega.