Nova družbena ureditev – naturalizem

Nobenega dvoma ni: potrebujemo novo družbeno ureditev, ki gradi na enakosti in svobodi posameznika ter zavedanju njegove povezanosti z naravo in družbo. Kapitalizem je svoje poslanstvo izpolnil. Naučil nas je, kako nevarna je past slepe zaverovanosti v denar in moč ter v kako globoke stiske nas lahko potisne pohlep. Komunistični/socialistični družbeni sistem je pogorel, ker je ohranil usoden element, ki omogoča izkoriščanje človeka po človeku: denar. Novi družbeni sistem – imenujmo ga “naturalizem“, saj vrača človeka k naravi in svojemu izvoru –  te hibe nima, obenem pa gradi na mnogo bolj zrelih,  osveščenih ljudeh, ki so jim vse bolj poznane skrajnosti pohlepa in njegov uničujoč vpliv na človeka in družbo.

Ker nova družbena ureditev temelji na enakosti ljudi, je podobna nekdanjemu delavskemu samoupravljanju, vendar ima mehanizme za mnogo neposrednejše in učinkovitejše upravljanje, obenem pa – zaradi odsotnosti denarja – onemogoča okoriščanje s presežnim delom. Srečna družba je lahko le brezrazredna družba, družba enakopravnih, ki v sodelovanju najdejo največjo skupno korist in zadovoljstvo. Razslojevanje ali obstoj razredov bi neizogibno povzročal medsebojne napetosti in konflikte.

Nov družbeni sistem odpravlja potrebo po presežnem delu; družba naj ustvarja toliko, kot potrebuje (z ustreznimi rezervami) in nič več. Prekomerno kopičenje je nenaraven pojav. Ker v družbi brez denarja ni potrebe po polnjenju obrestne jame brez dna, ni nuje po nenehni gospodarski rasti, ki vodi v izčrpavanje in uničevanje narave, galopirajoč delovni tempo in številne druge neugodne pojave. V novem družbenem sistemu ni nikogar, ki bi ostal brez brez dela ali sredstev za preživljanje. Pomanjkanje in revščina sta le še slab spomin.

Pojem lastnine v novem družbenem sistemu, naturalizmu, dobi nov pomen. Lastnina postane tisto, kar v resnici je: sredstvo za zagotavljanje potrebnih dejavnosti, ki so v službi osebnostnega ter duhovnega razvoja, ne pa naložba, dejavnik varnosti, moči, ugleda … Prav pretirano poveličevanje lastnine je družbe pripeljalo v skoraj brezizhodni položaj, v katerem se nahajamo.

V naturalizmu bi vsakdo obdržal privatno lastnino, ne bi pa se mogel več z njo kakorkoli okoriščati (z dajanjem v najem, preprodajo ali kako drugače), saj brez denarja to ni preprosto izvedljivo. Veliki kosi lastnine – tovarne, objekti, stroji in oprema – bi postali uporabna sredstva, ki so last naroda. To pa ne pomeni, da bi jih podržavili v starem pomenu besede – da bi postali last državnega aparata.

Pojem države v naturalizmu dobi nov pomen, saj zdaj ta ne temelji več na (običajno priviligiranih) državnih uradnikih, ki lahko zasledujejo ozke ali zasebne interese. Nova država bo mnogo tesneje dihala z narodom, upoštevaje njegove potrebe, želje in interese, ne pa interesov kapitala, omejenih političnih grupacij ali skrivnih združenj. Tudi korupcije ne bo – na čem le bi temeljila, ko pa ne bo denarja, niti vpliva na druge družbene sisteme, na primer na sistem pravične delitve dobrin?

Vsak lastnik kapitalske lastnine (veliko premoženje, tovarne, podjetja) bo postavljen pred svobodno odločitev. Lahko jo bo obdržal v svoji lasti in ohranil skrb za njeno vzdrževanje in gospodarjenje z njo (vendar mu ne bo prinašala nikakršnih finančnih učinkov), ali pa jo bo prenesel na skupnost, s čimer bo postala družbena skrb. Večina kapitala bo tako brez prisile, prostovoljno prešla v upravljanje tistim, ki bodo z njeno uporabo opravljali družbeno koristno delo.

Pretok dobrin in blaga med posameznimi družbenimi subjekti in pravnimi osebami bo potekal po načelu: družbi daj, kar ustvariš in kar ta potrebuje, od nje pa dobiš, kar potrebuješ zase in za opravljanje svojega dela. Motiv izkoriščanja drugih zaradi zagotovitve lastne (finančne ali drugačne) varnosti bo preteklost, saj bo novi sistem zagotavljal mnogo večjo socialno varnost in zadovoljstvo. Po starem razmišljujoči lastniki podjetij bodo ob spoznanju, da stare metode in medsebojni odnosi ne obrodijo več pričakovanih sadov, dobrovoljno pristajali na novo ureditev. Vsak se bo vprašal, zakaj bi si ustvarjal težave s kopičenjem, ko pa mu je varnost v vsakem primeru zagotovljena.

Dobiček, profit v tovarnah in podjetjih bo zamenjal interes za dobrobit in napredek skupnosti, kar bo doseženo ob osebnem zadovoljstvu posameznikov nad delom, ki vodi v njihovo duhovno rast. Bremen kreditov, ki odžirajo velik del ustvarjalnih sil delavcev, ne bo več. Nova država bo (tudi z uvozom vsega potrebnega) podprla vse tiste dejavnosti, ki bodo v interesu napredka in blaginje prebivalstva. Ustanavljala bo nova podjetja, omogočala kakovostno prenovo starih in zagotavljala zagonski kapital in podporo vsem družbeno koristnim dejavnostim. Posameznik se s kapitalom ne bo ukvarjal, to bo skrb narodnih institucij, ki bodo imele eno sam cilj: zadostiti vsem potrebam prebivalstva.

Glede na to, da bo menjava blaga z zunanjim svetom še naprej aktualna, bo pri trgovanju s tujino še vedno upoštevana tržna vrednost, izražena v evrih. Država bo še naprej poravnavala svoje dogovorjene mednarodne obveznosti z denarjem, ki ga bo zaslužila z izvozom zelo konkurenčnega in tržno zanimivega blaga (vrhunski kmetijski izdelki, izdelki prenovljene lesne industrije…), turizmom in storitvami (več o tem v nadaljevanju).

Davki, takse, pristojbine ter vse vrste odhodkov bodo le še neprijeten spomin na čase, ko je bil človek še suženj denarja.

 

Lastnina

Kot omenjeno bo privatna lastnina ostala v lasti posameznikov, vendar z njo (brez denarja) ne bo mogoče trgovati. Sedanjo miselnost, ko nenehno vrednotimo, presojamo, tehtamo in računamo, bo zamenjal mnogo preprostejši odnos do stvari: kar potrebujem, dobim, česar ne potrebujem, vrnem oskrbnemu centru, v narodovo “kaščo”. Koliko je vredno blago, ki ga predajam in koliko tisto, ki ga prejemam, ne bo več pomembno.

Vsak bo razumel preprosta dejstva, ki so nam danes precej tuja: Lastništvo človeka zasužnji in terja del njegove življenjske energije, od tega pa ni nobene resnične koristi. Ni pomembno, da je tisto, kar uporabljam, moje; zadošča mi, da mi je na razpolago takrat, ko ga potrebujem. Tako sem tudi razbremenjen investicije, skrbi za vzdrževanje, strahu pred propadanjem ali krajo… Kaj mi bo lasten vikend ob morju, ko pa so mi na voljo brezplačne turistične usluge…

Sistem bo vzpodbujal kroženje dobrin (česar ne potrebuješ, vrni v oskrbni sistem – kar bo zmanjšalo rast smetišč), pri oskrbi z novimi sredstvi pa bo veljalo, da je treba zagotavljati kakovostno blago in dobrine, ki imajo daljšo življenjsko dobo in čim manjšo energijsko porabo. Reciklaži in obnovi ter oplemenitenju aparatov, sredstev in naprav bo posvečena velika skrb.

Vsa menjava premičnega in nepremičnega premoženja bo potekala preko blagovnih fondov narodove “kašče”. Česar se boš želel znebiti, boš posredoval v pripadajoč blagovni fond, kar boš želel dobiti, boš dobil iz ustreznega fonda. Pri dodeljevanju dobrin bodo strogo upoštevana načela pravičnosti, etike in solidarnosti. Še vedno se bo za menjavo blaga za blago možno dogovarjati neposredno, z osebnimi dogovori, vendar brez denarja.