Nekoliko bolj poglobljen pogled v nedavno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu kaže, da je imela tudi pomemben simbolen značaj. Organizatorjem akcije dolgujemo več kot le zahvalo, saj so z njo – ne da bi se sami tega zavedali – v slovenskem družbenem življenju odprli novo stran. V akciji se je namreč prvič pokazalo nekaj pojavov, ki so povsem novi in zelo obetavni. Zanimivih dejstev, kot je opozoril novinar Ali Žerdin v Dnevnikovem Objektivu, je kar nekaj. Vredno si jih je pogledati.

Obseg prostovoljnega dela ogromnega števila državljanov, na čelu z organizatorji seveda, ki so žrtvovali več mesecev svojega časa, je presegel vse dosedanje rekorde. Dejstvo, da smo kaj pripravljeni storiti le za določeno (denarno) nadomestilo, ne drži več. Vrednota solidarnosti, ki je bila z brutalnim izbruhom kapitalizma odrinjena na obrobje, se je s čistilno akcijo v specifični obliki pričela vračati v središče vrednostnega sistema. Gre za pomembno zmago nad banalno sebičnostjo, prevladujočo silo zgodnjega kapitalizma. Prebujanje solidarnosti je prvi znak procesa odpiranja družbe novim vrednotam. Kot pravijo astrologi, bo Saturn v tehtnici v naslednjih letih zahteval odločne premike k resnici in pravičnosti.

Gibanje Očistimo Slovenijo dejansko prekinja splošno anemijo, odsotnost konsenza o družbenih vrednotah. Danes ne živimo več v družbi, v kateri je dovoljeno vse. Množično ekološko gibanje je celotni družbi izpostavilo in utrdilo preprosto vrednoto nedopustnega onesnaževanja narave. To je le prva v vrsti drugih plemenitih vrednot, ki bodo v naslednjih letih temeljih spremenile družbo. Na vrsti so resnicoljubnost politikov, odgovornost političnih akterjev, neomadeževanost nosilcev oblasti, zrušen pohlep in še marsikaj…

Leta 1992 je na parlamentarnih volitvah za volilno zmago zadoščalo 278.000 glasov. Preko 250.000 uradno registriranih “prostovoljnih ekologov”, dejansko pa še precej več, je množica, ki ima lahko odločilen vpliv na družbeno dogajanje. Nedvomno presega tudi kritično maso, ki je potrebna za dvig zavesti celotnega naroda.

Gibanje Očistimo Slovenijo ni postavljalo nobenih zahtev. Ni nagovarjalo vlade, parlamenta, države, oblastnih organov, strank. Vsi so bili preprosto postavljeni pred dejstvo, da morajo sodelovati, in vsi so se odzvali, zavedajoč se, da bi nanje sicer padla kaj čudna luč. Akcija je vse omenjene preprosto potegnila za seboj. Brez pritiskov in apelov, brez klicanja na odgovornost, na povsem miren način. Ko bomo postavili ambicioznejše cilje, še bližje nespornim vrednotam, se bo zgodilo podobno. Od države in državnih institucij nihče več ne pričakuje, da bodo prevzeli iniciativo za reševanje bistvenih problemov, pač pa, da bodo opravili delo, prepoznano kot družbena nujnost, ki sodi v njihov opis del in nalog.

Velika čistilna akcija ima še en pomemben učinek: nova generacija politično razmišljujočih ljudi je dobila občutek, da so veliki projekti možni. Ni razloga za malodušje. Dobre ideje, katerih izvedba je mejila na utopijo, se danes zdijo uresničljive. Projekt Zgradimo svet miru in ljubezni se kaže v povsem drugačni luči kot pred leti. Zdaj je vsakomur jasno, da lahko organizirana družbena množica prevzame pobudo in samoiniciativno stori tisto, česar ni bila sposobna vlada.

Tako kot se je z ukazom Cezarja legijam, naj prestopijo mejno reko Rubikon, sprožil dotlej nezamisljiv proces prenove rimske države, je nedavna čistilna akcija znamenje obdobja, v katerem bo prišlo ne le do preboja novih vrednot temveč tudi do nove družbene prakse, ki je doslej še nismo videli. Ob grmadi nakopičenih problemov je že skrajni čas, da se lotimo njihovega reševanja. Kdo želi čakati na uresničitev scenarija, ki ni niti najmanj prijeten? To dolgujemo tudi našim otrokom, ki si zaslužijo svet, vreden Človeka.

Projekt Zgradimo svet miru in ljubezni prinaša v našo miselnost nov veter, ki bo omogočil širjenje zavesti, razumevanje človeka in družbe, opuščanje strahov in smelo reševanje problemov. Kozmetični popravki obstoječega sistema so le voda na mlin tistih, ki želijo ohranjati obstoječe privilegije in status quo. Ko vemo, katerih kamnov med kolesjem družbenih mehanizmov se moramo znebiti, popravilo družbenega stroja ni več vprašanje. Potrebujemo le še iskren namen in pripravljenost delovati v dobro. Če le ne spimo.