Ozračje v svetu je iz dneva v dan bolj naelektreno. K temu prispeva narava, ki nenehno skrbi za potenciranje strahu v zvezi s kataklizmami po svetu, pa tudi razjarjene človeške množice. Iz vročega bližnjevzhodnega kotla smo iz dneva v dan informirani o demonstracijah zrevoltiranih ljudstev, ki pretijo prerasti v večje spopade ali državljanske vojne. Tudi v bližnji okolici je vse bolj vroče. Medtem, koso Hrvatje že »zakurili« pred parlamentom se pri nas pojavlja vse več e-pisem s pozivi k revolucionarnim dejanjem doma, npr. z gesli »Za boljšo Slovenijo gre« ali »Nismo rojeni le zase«.

Astrologi pojasnjujejo, da je vse skupaj povsem razumljivo spričo vstopa Urana v znamenje Vodnarja. Če je v dobi Rib Neptun deloval tako, da je držal stvari skrivnostne, ljudi pa v neznanju in lažeh, da je lahko despotsko vladal in ukazoval, je temu zdaj nepreklicno konec. Vodnarjeva doba bo v največji meri opravila s samodržci in despotskimi vladarji, izkoriščevalci in prevaranti vseh vrst. Pri Vodnarju so vse stvari jasne, skrivnosti razkrite, v naše odnose se vrača usklajenost in sinergija. Upravljanje naših življenje in kovanje skritih načrtov v zakulisju se končuje. Vodnarjeva doba ruši sedanje hierarhično grajene sisteme, zato propadajo podjetja, državne institucije ter družbeni sistemi, prebujajo pa se resnična demokracija, sodelovanje in dogovarjanje. To se bo pokazalo tako na lokalni kot na globalni ravni, če nam je to prav ali ne.

Vtis, da revolucionarne pobude vodijo v pozitivno prenovo družbe, pa je napačen; predvsem netijo negativna čustva in prilivajo olja na ogenj, ki bi ga bilo treba gasiti in ne širiti. Pobude, ki temeljijo na zahtevah po rušenju obstoječih družbenih in vladnih struktur, bojkotu volitev, določanju plač, skratka na pavšalnih rešitvah, ki niso premišljene in v dobro vseh, ustvarjajo vakuum, na katerega nestrpno čakajo novi povzpetneži in tisti, ki znajo dobro izkoristi ranjena čustva množic. A zdaj ni čas za čustva temveč trezen, z novim znanjem podprt razum. Kdor ni sposoben ob rušenju starega ponuditi resnične alternative, boljše rešitve, temelječe na poglobljenem znanju, ter kadre, ki so sposobni nove ideje udejaniti, ta bo družbi povzročil več škode kot koristi.

Napredka ni v tem, da eno oligarhijo zrušimo in zamenjamo z drugo. Treba je vzpostaviti razmere, v katerih bomo znali učinkovito rešiti stare napake in novo družbo graditi na trdnejših temeljih. Treba je ponovno utrditi zaupanje v poštenost ljudi, ki je na katastrofalno nizki ravni. Obsojanje mora nadomestiti razumevanje, da so dosedanje družbene razmere le faza v evolucijskem razvoju človeka in družbe, ki jo potrebujemo takšni kot smo – pohlepni, tekmovalni, nesočutni, prestrašeni in zgolj v zunanjost usmerjeni ljudje. Napredek je v širjenju zavedanja, boljšem znanju – predvsem o nas samih. Če ne razumemo ozadja pohlepa, nestrpnosti, želje po izkoriščanju in moči, kako jih bomo izkoreninili iz nas?  Napredek je v preseganju sedanje miselnosti in v novem znanju, ki omogoči delovanje iz zavedanja enosti življenja. Ko se zavemo, da je življenje eno in nedeljivo, prisotno v vseh nas, ni težko naučiti se delovanja v duhu razumevanja, tolerantnosti, sočutja in ljubezni do sočloveka.

Številni so mnenja, da nas glavnina dela pri reševanju globalne krize čaka na področju gospodarstva in ekonomije, a to ne drži. Največ moramo storiti na spreminjanju nas samih, na področju etike in medsebojnih odnosov. Brez medsebojnega zaupanja in spoštovanja sočloveka ni mogoče napredovati. Pomagati je treba ljudem, da bodo znali opraviti s svojimi človeškimi pomanjkljivostmi in slabostmi, ki sedanje negativne pojave v družbi omogočajo. Doklej bodo stare zamere, obsodbe in zgodovinske krivice še obremenjevale naš vsakdanjik? Doklej bo interes pohlepnih posameznikov pomembnejši od interesa skupnosti? Koliko časa bomo še dovolili, da politiki ubijajo resnico, pravniki pravico, mediji informacijo, zdravniki zdravje? Človek mora spoznati kdo je, kakšno je njegovo poslanstvo in smisel njegovega bivanja. Od vprašanj: »kaj imam in kaj lahko dobim« se moramo premakniti h »kdo sem in kaj lahko postanem«. Zaslepljenost z zunanjim svetom mora nadomestiti poznavanje našega duhovnega bistva, razumevanje zavestnih pojavov, zavedanje pomena duhovne rasti. Slepo kritiziranje obstoječega, ne da bi spoznali resnico in kompleksno, doslej prikrito ozadje globalnega dogajanja, vodi le v ponovitev že videnega z drugimi malopridneži na krmilu.

Kako se torej v praksi lotiti problemov? Velja prisluhniti uglednemu Miru Cerarju, ki apelira na etično zavest, na čast posameznika in opozarja, da moralno degradirana družba ne more reševati svojih problemov. Treba se je lotiti postopne, korenite prenove v naših glavah, ki se začne prav pri temeljih razumevanja stvarnosti in sebe. Vprašati se moramo, kakšna je družbena škoda, posledica pohlepa, neznanja in pičle zavesti. Ali bomo še naprej verjeli v laž o pomanjkanju in podpirali denarni sistem, tekmovalnost, brezumno potrošništvo in brezglavo kopičenje, izkoriščanje sočloveka, rakavo rast gospodarstev, živeli v iluzijah o varnosti in gradili vojaško moč proti (lažnim) “sovražnikom”? Doklej se bomo še udinjali blodnemu razumu, ki se ukvarja predvsem s strahovi, in zanikali pomen čustev in srca? S primernim pristopom lahko vse tempirna bombe v družbenem tkivu onesposobimo in zgradimo civilizacijo miru, ljubezni in blaginje. Načrti že obstajajo. Eno od celovitejših vizij nove družbe je najti na portalu www.enost.si.

Največ novega znanja se ponuja preko spletnih vsebin in knjig naprednih mislecev. Na tej spletni strani je veliko število besedil s povzetki modrosti iz številnih dobrih knjig. Eno najbolj odmevnih spletišč, ki apelirajo k prenovi sveta, je portal društva Duh časa (Zeitgeist), ki ponuja novo vizijo življenja na temelju tehnološkega napredka. Želim si, da bi se ob tem pričeli zavedati , da je tudi naprednejša tehnologija lahko le nova past, če se ne opira na etično in duhovno prenovljeno zavest. Nekateri avtorji govorijo o prenovi družbenega sistema, npr. ekohumanizmu (http://www.ecohumanworld.com/si/), a ni povsem jasno, ali se zavedajo, da tega lahko vzpostavijo le ljudje širšega zavedanja. S kozmetičnimi popravki sedanjega miselnega sistema ne bomo rešili problemov.

Rešitev ni revolucija temveč premišljeno, razumno delovanje, oprto na modrost in etiko, ki mora postati resnični temelj družbe. Vse ostalo je izguba energije in časa ter povzročanje trpljenja. To nam mora biti povsem jasno, preden se odločimo podporo nameniti tistim, ki se kažejo kot novi voditelji.