1. Poleg zunanje lenobe obstaja notranja lenoba, ki je veliko hujša. Zaradi nje ne storimo nič, da bi notranje napredovali, spoznali sebe in svoje potenciale. Naša duhovna moč usiha, življenja pa zapravljamo z životarjenjem, s spečo zavestjo, kot biološki avtomati.
Živeti le v zunanjosti pomeni odreči se sreči.
2. Marsikdo je nesrečen, ker se ukvarja s svojim pomanjkanjem. Ob tem se niti ne zaveda, kako veliko je tisto, kar ima v sebi. Notranje pomanjkanje se vedno preslika navzven.
Ko se zavemo svojih darov, ti prej ali slej obrodijo sadove tudi v zunanjosti.
3. Si prizadevate za srečo? Nikar! Vsako prizadevanje je dokaz, da tistega nimate. Ne iščite je zunaj sebe. Sreča je v vas in čaka, da jo opazite. Je stanje duše. Pojavi se takrat, ko vzpostavite stik z dušo. Vedno je tu, le da zaradi nenehnega trušča uma tega ne opazite. Trušč lahko utišate le tako, da ustavite um, dejavnik v nas, ki ga visoko cenimo, a nam največkrat povzroča le težave.
4. Žalost in veselje sta povezana drug z drugim, ker sta dve različni izrazni obliki istega fiziološkega stanja – pretirane čustvene napetosti. Predstavljata dvojni središčni točki, okrog katerih krožijo čustva. Zmotno je misliti, da žalost pomeni zlo in da veselje predstavlja srečo, saj je celo v smehu v srcu skrita žalost, veselje pa se konča s potrtostjo.
