Švicarski psiholog C. G. Jung, (1875 – 1961) ustanovitelj analitične psihologije, je v prakso s psihoterapijo uspešno vključil delo z mandalami. Zanj so predstavljale arhetipe, univerzalno prasliko duše človeka. Razumel jo je kot ključ k skrivnostim našega notranjega sveta. Krožne podobe po njem omogočajo premik v smeri osebnostne rasti, izražanje ideje varnega zatočišča, odpirajo pot v lastno sredino.
Ugotovil je, da risanje mandal lahko pomaga pri tem, da se v človekovi podzavesti ponovno vzpostavi naravni, univerzalni red. Ob opazovanju svojih pacientov je opazil, da so z risanjem mandal uspešno vzpostavili duševno ravnotežje, odpravili stanja strahu in tesnobe ter kaotična psihična stanja. Zanj je bilo risanje mandal ena od metod samozdravljenja.
Že v samem imenu MANDALA se skriva harmonično nihanje. Beseda izvira iz sanskrta in pomeni krog, red, strukturo ali osrediščenje. Risanje mandal je veliko več kot metoda za pomirjanje.
V naravi se mandale pojavljajo povsod okoli nas, prisotne so povsod po planetu in v vsem vesolju. To so krožne strukture pravilnih oblik, ki predstavljajo celoto. So naravni „Feng shu“. Sonce je ena od največjih mandal. V naravi naletimo na mandale na vsakem koraku. Ko opazujemo prerezano deblo drevesa, vidimo, da so v deblu zarisani krogi, za vsako leto rasti eden. V njih so zbrane vse informacije o razvoju drevesa. Ptice gradijo gnezda v obliki kroga. Pajkova mreže je lep primer mandale. Če prerežemo pomarančo, limono ali grenivko opazimo iz centra navzven izhajajoče trikotnike, ki si sledijo v pravilnem zaporedju. Vsako peščišče jabolka tvori manjši pentagram. Cvetovi rastlin, kot so sončnica, narcisa, vrtnica, hibiskus in druge so prekrasne mandale, ki jih radi občudujemo. Školjke morskih polžev tvorijo pravilno zaporedje trikotnikov. Kristali jedilne soli so čudovit primer mandale, prav tako ledeni kristali in snežinke.
Prerezano jabolko, pajkova mreža, vodni kristal.
Mandala je prisotna v vseh kulturah sveta. Stari Egipčani so jo upodobili na steni Horusovega templja v Edfuju. Za njih je predstavljala prvotno stanje obstoja, ki je bilo prisotno še pred velikim pokom v vesolju. Leonardo da Vinci (1452 – 1519) je bil velik poznavalec geometrije človeškega telesa, pa tudi mandal. Ohranjene so njegove slike mandal, med drugim roža življenja, ki je eden bistvenih elementov svete geometrije.
Fibonacci, s pravim imenom Leonardo Pisano, ki je živel med 12. in 13. stol. v Pizi, je opazoval naravne zakone in na podlagi tega prišel do zaključka, da je celotna narava matematično urejena. Njena kaotičnost in neurejenost je le privid. Utemeljil je Fibonaccijevo zaporedje in metodo zlatega reza. Pravilno zaporedje je v naravi povsod prisotno – odraža se v razmerjih med posameznimi deli teles živali, v obliki polževe hišice, v odnosu med številom čebel in trotov v panj… Zlati rez lahko zasledimo tudi pri velikih umetniških dosežkih človeštva, v arhitekturi, glasbi, slikarstvu in drugod. Bil naj bi najboljše možno vodilo vseh, ki poskušajo ujeti skladno lepoto. Seveda se uporablja tudi pri načrtovanju mandal.
Izdelava mandal je natančno delo, ki zahteva koncentracijo in usmerjeno pozornost. Pri risanju mandale po načelih svete geometrije se srečujemo z zgradbo, ki ima simboličen pomen in namen, poznan že tisočletja. Razlagalci so si enotni, da mandala tistega, ki jo riše, osredišči.
Smo del stvarstva. Iz njega lahko zajemamo neminljivo energijo, z mandalami pa ustvarimo v svoji notranjosti globok mir, sproščenost, povezanost, zbranost, harmonijo in izpolnitev. Preveva nas občutek živosti, radosti in pomirjenosti s samim seboj. Globok simboličen pomen mandale in raznolikost vzorcev omogoča duši, da se sprosti od naporov.
Privoščite si čas samo zase. Pozabite vsakdanje skrbi. Z risanjem mandal lahko obvladate stres in nemir. Zato pravijo mandali tudi »zdravilni krog« in »krog svetlobe«.
O mandalah ve veliko povedati Irena Jarc, prof. pedagogike. Več o njih najdete na spletni strani http://www.mandala.si
