Od nekdaj sem si želel razumeli globalno dogajanje v svetu. Želel sem vedeti, kaj se nam obeta. Hotel sem spoznali ozadje zakulisnih igric, ki se jih človeštvo igra že tisočletja. Zato sem raziskoval. Iz zgodbe o modrem planetu se boste morda tudi vi kaj naučili. Meni se je odstrl genialen, silno domišljen načrt in našel sem odgovore na kopico zagonetnih vprašanj, ki jih ne znamo razvozlati že tisočletja. Toda zgodbi nikar ne verjamete, dokler ne presodite, ali drži vodo. Je pester mozaik, nastal na skladovnici neuradnih virov informacij. Posamezni kamenčki še manjkajo, nekateri koščki niso čisto prave barve, a obrise nove podobe je moč jasno razločiti. Ko jo boste ugledali, boste pričeli razmišljati drugače…
Nekoč je bil…
Pred kakimi 500.000 leti je na obrobju bele galaksije, v krožnici okrog rumenega sonca, modri planet nenavadne lepote postajal goden za bivanje in ugnezditev višje razvitih življenjskih oblik. To je bila nadvse ugodna novica oddaljenim civilizacijam v nekaterih drugih ozvezdjih, ki jim je že krepko gorelo pod nogami – njihovi planeti so namreč umirali in selitev je bila nujno potrebna. Planet pa je bil zanimiv že daljši čas, kajti veljal je tudi kot čudovit testni poligon za razvoj različnih uporabnih bitij, ki so jih pripravili z genetskim inženiringom.
Številne razvite civilizacije, bilo jih je dober ducat, so zato na planet že davno poslale svoje odprave in formirale na njem svoje raziskovalne laboratorije. Vsaka si je pri ustvarjanju genetskih hibridov z avtohtonim človekom Lyra genetike, ki so ga “obdarili” z lastnimi geni, prizadevala razviti čimbolj uporabno in nadzorljivo bitje ter s tem na planetu zagotoviti svojo dominacijo. Obiskovalce bi bilo v grobem moč razdeliti v dve skupini – človeku podobna bitja in reptilska bitja, podobna zelo razvitim plazilcem. Med slednjimi so bili najbolj ambiciozni Reptili iz ozvezdja Draco (Zmaj), ki so bili tudi najbolj agresivni. Hoteli so postati Gospodarji planeta. Zaradi neprestanih konfliktov s konkurenti, med katerimi velja omeniti vsaj raso Tau Ceti, ki se je povezovala s slovanskimi ljudstvi, in Rigeljance, ki so delovali na Kitajskem, ni šlo brez težav, toda z dobro premišljenim, velikopoteznim Načrtom jim je to naposled uspelo. Prevzeli so oblast nad prevladujočo človeško populacijo na modrem planetu.
Pri uresničevanju njihovega Načrta je Reptilom nekoliko nagajala lastna zunanjost. Ker so bili podobni kačam in zmajem in je njihova nekoliko grozljiva zunanjost človeškim prebivalcem vlivala grozo in odpor, ni bilo pričakovati, da bodo nadvlado sprejeli svobodno in brez upiranja. A temu problemu je bilo hitro moč najti lek. V ozvezdju Siriusa so živela bitja, trgovci v vesolju, ki so trgovala s svojo neprekosljivo tehnologijo. Pripravljena so bila pripraviti tako modifikacijo teles gospodarjev, da bi ti svojo zunanjost lahko menjali – lahko bi se z močjo volje spremenili v človeka ali reptila. Obstajal je le manjši problem: za ohranjanje sposobnosti levitve so občasno potrebovali človeško kri in telesne substance.
Gospodarjem planeta so novo razvita telesa prinesla veliko prednost. Pripadniki “kraljevske krvne linije “, ki so jo skrbno negovali in skrbeli za njeno čistost, so postali ključne osebnosti na planetu. Uporabili so jih kot zelo učinkovite agente, ki so jih razselili po vsem planetu in uporabili za infiltracijo v vse pomembnejše vladarske družine posameznih narodov. Zaradi njihovega nekoliko bolj modrega odtenka krvi (zaradi večje vsebnosti bakra) so takšni vladarski posamezniki veljali za ljudi “modre krvi “. Ritual, v katerem so z obrednim ubijanjem žrtev prelivali človeško krvi – najbolje plavolasih in modrookih otrok – so spretno prikrili s tem, da so ga vključili v verske obrede kot del čaščenja in prošnje za milost “Boga”.
Začetki sodobne civilizacije
Preskočimo prastaro zgodovino planeta (več o tem v Zgodovina nekoliko drugače 1-7) in številne cvetoče civilizacije, vključno z Lemurijo in Atlantido, ki sta zapustili številne sledove in povzročili grozljivo uničenje planeta pred kakimi 11500 leti. Ob posledičnem preoblikovanju površja in vesoljnem potopu, ki ga omenja tudi sveta knjiga Biblija, je bilo na modrem planetu inteligentno življenje skoraj izbrisano. Preživela je le majhna skupina tistih, ki so se umaknili v varne podzemne votline ali notranjost votlega planeta ali na visoke planine. Ko se je življenje zopet pričelo množiti, so ti s svojim znanjem zasnovali prve civilizacije Novega časa – sumersko, egipčansko, grško… Z zvitostjo, krutostjo in močjo ter bogatim znanjem, ki so ga dobro čuvali pred neukimi množicami, so si uspeli zagotoviti priviligiran položaj, položaj »bogov«, in bili čaščeni kot nadnaravna bitja.
Občasno so Gospodarji prišli v konflikt s podrejenimi ljudstvi in njihovimi junaki. Kadar so slednji v bojih zmagali, so to ponosno ovekovečili na svojih zastavah in ščitih. Če je bilo sprva reptilsko poreklo Gospodarjev še odkrito – zato je upodobitev zmajev in kač po vsem planetu kar mrgolelo – pa so se pozneje trudili, da bi ga čimbolj prikrili pred širokimi množicami. Zato je bilo o “zmajih” potrebno naplesti nekaj zgodbic, ki so te resnice potisnile na raven mitov. Ohranili so se do danes.
Baza posameznikov kraljevske krvi je bila na območju Kavkaza. Od tam so se ti v večjih skupinah razselili po vsem planetu. V takratnem času so jih spoznali po vsem planetu kot velike pomorščake, Feničane. Z njihovim znanjem jim ni bilo težko pluti v Ameriko in na daljni vzhod že stoletja preden je človeštvo za to izvedelo, in tam pustiti sledove.
Babilon
Prvo cvetoče mesto Gospodarjev je bilo Babilon. Tu so svečeniki napravili tisočletni Načrt za dominacijo na planetu, ki se uresničujejo še danes. Človeku se zdi, da je težko uresničiti načrte, ki trajajo dlje kot človeško življenje. A Gospodarji so višje razvita bitja, ki jim čas ne predstavlja velike ovire. Sposobni so potovati v preteklost in prihodnost. Njihov cilj je na planetu ustvariti eno samo veliko ogrado pohlevnih ovčic, ki bi dominacijo sprejele prostovoljno in se odrekle svobodni volji. Načrt je predvideval, da se iz raztresenih skupin, rodov, narodov in držav skozi dolgotrajen proces združevanja postopoma ustvari več velikih, naposled pa eno samo globalno državo z eno vlado, eno vojsko in enim plačilnim sistemom. Tak sistem omogoča popoln nadzor nad državljani.
Po zatonu Babilona je bilo njihovo glavno oporišče Troja v Grčiji. Po trojanskih vojnah se je to preselilo v center nastajajočega prvega velikega cesarstva, v Rim. Potrebovali so imperij, ki bi omogočil pokoritev velikih delov planeta in izkoriščanje podjarmljenih ljudstev. Rimski imperij je dobro izpolnil to nalogo in omogočil tudi uporabo učinkovitejših metod nadzora uma množic.
Prva od teh metod je bila denar, ki so ga “izumili” Feničani. Postopoma je bil ljudskim množicam denar, menjalna vrednost za blago, vsiljen kot najvišja vrednota, vrednejša od življenja, za katero so bili pripravljeni storiti skoraj vse. Sprva je bil konkreten, v obliki zlatnikov ali srebrnikov, kasneje pa ga je zamenjal ničvreden papir, za katerega pa je obveljalo, da ima enako vrednost. Denar, ki je lahko kupil skoraj vse, je vzpodbudil pohlep množic po bogastvu in sčasoma je to postalo tako pomembno, da je kopičenje le-tega postalo glavni cilj naporov človeštva. Namen – odvračanje od bistvenih stvari v življenju – je bil dosežen.
Orodja za poneumljanje
Gospodarji so si izmislili kopico metod, da bi človeštvo zadržali v nevednosti, pa tudi, da bi blokirali duhovni razvoj ljudi. Poleg lažnih zgodbic – legend in mitov so si izmislili zapletene miselne koncepte, s katerimi so uspeli možgane ljudi povsem zasužnjiti. Ti koncepti, imenovani religije, pripravljeni v času prvega imperija, so bili trojanski konji za um, zgodbe, natlačene s sistemom prepričanj in zavajajočih informacij. Vernike so prikrito vzgajale k miselnosti gospodarjev (Judovska vera) ali sužnjev (krščanska, nato še muslimanska vera), predvsem pa so jih ločile od njihovega božanskega bistva. Za nameček se je ločnica med tem “Bogom”, ki so ga religije slikale zunaj, in Gospodarji, ki so jih častili kot bogove, zabrisala in ostala je le še čudna entiteta Boga, ki ga je treba častiti in ubogati. Konceptualna nasprotja med ustvarjenimi verskimi sistemi so bila kot nalašč za ustvarjanje prihodnjih konfliktov, ki so omogočili odvračanje pozornosti od resničnosti in realnih problemov, obenem pa so omogočila številne vojne, ki so prinesle gore denarja v malhe finančnikov iz vrst Gospodarjev.
Ker so bili človeški osebki genetsko Gospodarjem precej podobni, v določenem smislu – pri čustvih – pa celo močnejši, je bilo treba poskrbeti, da se ljudje ne bi zavedali svojih potencialov in darov, temveč jim je bilo treba njihovo poreklo prikriti. Starodavna znanja njihovih poganskih svečenikov, ki so se tisočletja ohranjala preko starodavnih zapisov, je bilo nujno uničiti. Pri tem so bila verska preganjanja nevernikov kot nalašč, s požigi knjižnic (npr. v Aleksandriji) je bilo odstranjeno ogromno nevarnega znanja.
Psihološka orodja, imenovana religije, so se tudi v drugih pogledih pokazala kot silno uporabna. Omogočila so ustvarjanje živih robotov, ki so se nenehno ukvarjali z “verskimi temami”, njihova fanatičnost pa je omogočila, da so sami zatrli vse tiste, ki so si drznili izkazovati drugačnost in odstopati od začrtanih norm. Te so močno preganjali in v velikem številu kurili na grmadah. Prestrašeni ljudje so tako postali zelo poslušne ovčice v hlevih Gospodarjev: bili so hkrati zaporniki in svoji ječarji – in to po lastni volji. Si je bilo želeti še kaj lepšega?
Konflikt med verami je kmalu obrodil sadove: v štiristo letih po Mohamedu in tisoč letih po prihodu mesije Jezusa Kristusa, ki je poskrbel za osvežitev vere, je prišlo do svete, križarske vojne krščanskega sveta proti nevernim muslimanskim ljudstvom, ki so oblegala skupno sveto mesto Jeruzalem (kako priročno!). Odtlej konflikta med obema verskima svetovoma ni bilo več mogoče povsem pogasiti in je še danes odlično sredstvo za ustvarjanje napetosti in lokalnih vojn, ki debelijo žepe bančnikov in trgovcev z orožjem.
Ker pa so nekateri uhajali iz religije k bolj oprijemljivim stvarem, v vse bolj zanimivo znanost, je bilo tudi tej treba nadeti uzde. V Londonu so brž ustanovili Royal Society, ki je diktirala razvoj znanosti. Gospodarji so preko svojih dobro izobraženih mož lansirali odkritja naravnih zakonov, ki so pomagali zorni kot človeštva krčiti zgolj na materialni svet. Tako so se ljudje vse bolj poglabljali v predstavo, da so zgolj materialna bitja, omejena na življenje med rojstvom in smrtjo, in so izgubljali številne duhovne darove in čute, ki so jih nekoč s pridom uporabljali.
Britanski imperij
Prvi, Veliki (rimski) imperij je kajpak moral propasti, da bi se na njegovih razvalinah lahko razvila močnejša tvorba, še večji imperij. Po padcu in požigu Rima, ki je krščansko vero uveljavil kot najpomembnejšo veroizpoved zahodnega sveta, se je center moči Gospodarjev preselil na sever, na otok, ki so ga po svoji glavni boginji Barati poimenovali Baratanija oz. kasneje Britanija. Njihovo glavno oporišče v tej deželi, “nova Troja” pa je dobilo ime London. Kmalu je postal center Velikega britanskega imperija, ki je zavojeval pretežni del planeta. To je postalo možno potem, ko so pomorščaki “tudi uradno” odkrili Ameriko in je val selitev v “novi svet” omogočil pokoritev in uničenje avtohtonih ljudstev Indijancev, Inkov, številnih afriških in drugih plemen ter krajo naravnih bogastev v njihovih deželah.
Z rastjo imperija se je gradila tudi vodilna struktura za upravljanje planeta. Zgrajena je bila hierarhično, v obliki piramide z desetinami nivojev, na katerih so posamezni redovi (viteški redovi – Templjarji, Malteški vitezi, Jezuiti…, masoni), združenja in posamezna društva (Društvo lobanje in kosti…), včasih celo navidez nasprotujoča si, uresničevala isti program, ki so ga diktirali najvišji redovi – “Razsvetljeni” (Illuminati). Organi te prikrite oblasti pa niso bili najpomembnejši – prihajalo je tudi do medsebojnih uničenj in trenj med njimi, kar je bil dober slepilni manever; najpomembnejše je bilo uresničevanje Načrta. Posebno je to veljalo za močno orodje Gospodarjev – Židovski narod, narod finančnikov in bankirjev, ki je, zaslepljen z Judovsko vero “gospodarjev”, v njihovih načrtih odigral bistveno vlogo, a je bil kljub temu kasneje prepuščen genocidu.
Izvršilni in predstavniški organi so bili vladarji kraljevske krvi, ki so bili infiltrirani na vse dvore evropskega kontinenta in rastočega britanskega imperija. Britanski dvor je bil v rokah nemške kraljevske linije Saxe-Coburgh-Gota, ki je dala številne pomembne vladarske figure. Ena izmed njih, britanska kraljica Elizabeta, je dobila ime, ki zgovorno priča o njenem poreklu (El-lizzard-birth – rojena iz plazilca). Šele med prvo svetovno vojno (1917) je bil nemški priimek zamenjan s priimkom Windsor, da so prikrili pravo poreklo dinastije. Da je britanska krona Hitlerja podpirala, ni torej nič čudnega.
Finančni instrument nadzora se je čudovito razvijal skozi skupino povezanih bank in omogočil centralizacijo nadzora kraljevskih dvorov, saj so bele kronane glave vse po vrsti dolžniki močnih bankirjev. To je občutil tudi Napoleon. Bankirji so se zbrali okrog družine Rothschild, kajpak kraljevske krvi, ki je kmalu postala najmočnejša dinastija ne le v britanskem kraljestvu temveč na vsem planetu. V Ameriki je finančne niti prenesla v roke dinastije Rockfeller. Cilj je bil s finančnimi vzvodi spremeniti zakonodajo in politiko v vseh državah, da bi tekla v skladu z začrtanim Načrtom.
Združene države Amerike
Z uradnim “odkritjem” Amerike je britanska krona pridobila pomembno kolonijo, ki je nastala kot interesno področje družbe Virginia Company z ekskluzivno pravico do izkoriščanja naravnih bogastev. Ozemlje ZDA je še danes formalno v lasti angleške krone. Dežela je bila bogata in dosežen je bil velik napredek v znanosti in tehniki; nastala je država “svobodnih ljudi” z ideali, ki so vabili k doseljevanju z vseh koncev planeta. V pičlih dveh stoletjih pa je bilo treba napraviti premik k naslednjemu cilju: treba je bilo državo izločiti iz britanskega imperija in jo napraviti za novo velesilo, ki bi nasledila britansko.
To ni bilo posebno težko. Gospodarji so inscenirali trgovinski zaplet med ameriško kolonijo in britanskimi oblastmi in zakuhali vojno med severom in jugom, ki je skozi krvavo državljansko vojno pripeljala do ustanovitve nove konfederacije držav, ZDA. Prvi predsednik ZDA, George Washington je bil Veliki mojster Prostozidarske lože. To je bil začetek konca britanskega imperija. Toda vse niti še vedno, do današnjih dni, držijo v rokah Gospodarji v Londonu.
Ko so v ZDA pričeli tiskati svoj denar – dolarje, so Gospodarji poskrbeli, da se vsak lahko prepriča o tem, kdo so pravi gospodarji Amerike in kakšni so njihovi načrti. Svoje poreklo so potomci Babilonskega bratstva ovekovečili z egipčansko piramido z vsevidnim očesom na vrhu, cilj pa z napisom »Novi svetovni red« (New World Order – o tem načrtu govorijo predsedniki ZDA že od leta 1940) – oboje si lahko ogledate na bankovcu za en dolar. Svojevrstna samozavest, bi rekli, a to ni za Gospodarje nič posebnega. Njihove simbole – plamenico (Kip svobode!), petokrako zvezdo, šestokrako (Davidovo) zvezdo, belo golobico, (Hitlerjevo) svastiko in še kaj, je mogoče videti vsepovsod, kjer se vidi njihov prst in načrt.
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna je bila v Načrtu že davno predvidena. Stari svet je bilo namreč potrebno sesuti in na novo preurediti po zamislih Gospodarjev. Spremeniti je bilo treba način razmišljanja prebivalstva. Ustvariti je bilo treba novo velesilo, ZDA, ki naj bi v naslednjih fazah načrta odigrala bistveno vlogo. Življenja milijonov ljudi kajpak pri tem niso bila pomembna. Mlada, obetavna nova država ZDA je morala postati tudi vojaška sila, da bi kasneje prerasla v imperij. Toda oboroževanje je bilo drago kot poper in kdo ga bo plačal? Ameriški državljani, z vpeljavo vojnega davka seveda! Odlična priložnost, da se podjetnim Američanom nadene fiskalni jarem!
Obenem je bilo po Načrtu potrebno izvesti oslabitev velikih evropskih gospodarstev, predvsem Nemčije, Francije in Anglije, ter sesutje drugih (Avstroogrska), kar bi obubožanemu prebivalstvu vcepilo primerno dozo strahu v kosti, da bi postali sprejemljivejši za nove ideje. Povod za vojno je bil čisto preprost: inscenirani atentat na avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda, kar je prelilo kapljo čez rob sovražnosti. Vnela se je vojna svetovnih razsežnosti, v kateri je bilo žrtev kot še nikoli dotlej.
Da bi se ZDA okrepile in obogatile, jo je bilo treba vključiti v spopad; za povod je bilo poskrbljeno s potopitvijo ameriške ladje Lusitania (1916), ki je prevažala ameriško blago zaveznikom. Kapitulacijo so poraženi Nemci podpisali v vagonu na Versajski mirovni konferenci, pri kateri so sodelovali predstavniki obeh strani, skoraj vsi »pravega« porekla. Pogodba je vsebovala domišljena določila, ki so že vodila k drugi svetovni vojni.
Ko je bilo vojne konec, so bile ZDA že močne in dobro oborožene, a z ogromnimi dolgovi. Z obdavčitvijo ljudstva skozi t.i. vojni davek so vse dolgove pokrili in orožarjem zagotovili bajen profit. Vojni davek pa so, hm, pozabili ukiniti.
Moč finančnikov
V Evropi je združenje bank v rokah Gospodarjev (Rotschildi) že vzpostavilo potreben nadzor gospodarstva in politike. L. 1920 so sedli skupaj vodilni bankirji (celotna Švica), ki so jim pripadale mednarodne banke in se dogovorili, da ni več primerno zlato vlačiti s seboj po žepih. Izdali so predpis, po katerem je bilo treba vse zlato državljanov izročiti banki in ga zamenjati za papirni denar. Tako se je gospodarstvo odlepilo od zlate podlage; ni več temeljilo na zlatu kot doslej temveč na brezvrednih papirjih. Čez noč so si pridobili gore zlata v zameno za papir – dobra menjava, ni kaj!
Načrt pa je kajpak predvideval, da morajo tudi finančni trgi ZDA pripasti Gospodarjem, saj so zgolj s finančnimi vzvodi lahko politiko krojili po svoje. Ta cilj so zasledovali od vsega začetka. Kadar se je ameriška politika gibala preveč v svobodnjaški smeri, je bilo treba »pospraviti« nekaj ameriških predsednikov, ki so bili preveč neubogljivi, čeprav so bili v veliki večini kraljevske krvi (do današnjega dne je bilo kar 33 od 42 predsednikov v sorodu z angleškim kraljem Alfredom Velikim (849-899). Po umiku glavnih nasprotnikov (Astorja, Gugenheima in Straussa so uspeli vkrcati na slavni Titanic in ga potopiti) je bil l. 1913 (zopet ta trinajstica!) sprejet zakon, po katerem je prišla ameriška centralna banka, s tem pa tudi ameriška tiskarna denarja, v privatne roke.
Tako seveda ni bilo težko izvesti preplavitve dežele z dolarji (ta je v 60 letih izgubil 88% svoje vrednosti) in pripeljati državo do gospodarske krize l. 1929. Tako so Gospodarjem za bagatelo padli v roke tisoči bankrotiranih bank in ogromno premoženje ter s tem gospodarska moč. Lahko so si pomeli roke – to je bil rop tisočletja (glej tudi tule).
Človeštvo Gospodarji vodijo za nos po preizkušenem receptu: najprej z izdatno finančno injekcijo ustreznim akterjem povzročijo pereč problem (atentati, teroristični napadi…), ki vpije po takojšnjih in neodložljivih rešitvah. Potem predlagajo rešitev, ki je v skladu z njihovim načrtom. In človeštvo se ga željno oprime. Metoda uspešno deluje, do današnjih dni.
V ZDA in drugod je Gospodarjem do današnjih dni zelo pri srcu atentat kot sredstvo odstranjevanja kandidatov, ki niso čisto po njihovem okusu. Najmanj, kar se mu lahko zgodi, je kaka afera Watergate ali spolni škandal. Poskrbeti za zmedene storilce in zabrisati sled za naročniki je mačji kašelj. Primerov od Abrahama Lincolna do princese Diane ne manjka. V zadnjem času so zelo v modi nori mladi morilci (bio-roboti), ki po šolah in drugod streljajo vsevprek. To vsakokrat zagotovi kar primerno dozo strahu.
Sovjetska zveza
Domiselnost Gospodarjev je vsekakor moč občudovati. Planatarne religije niso uspele pritegnili zadostnega obsega populacije, saj so nekateri bolj zaupali znanosti. Treba je bilo torej ustvariti neke vrste religijo, ki bi temeljila na znanosti. In prav to so storili – z Marksizmom. Dialektični materializem je zadovoljil tudi intelektualce ter široke delavske množice, ki jih je speljal na limanice družbene enakosti in družbe brez izkoriščanja. Takšen svet bi bil res pravljičen, ideji ni nič manjkalo – razen izvajalcev, ki so se vse načrtovali s figo v žepu. Novi, komunistični družbeni red je nastal na osnovi dela Karla Marxa, ki si je svoje miselno premoženje sposodil pri Sokratu. Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke Kuhn, Loeb and Company – iste banke, ki je kasneje financirala Hitlerja. Lenin in Trocki sta dobila »skromnih« 50 milijonov ameriških dolarjev.
Zakaj je bil primeren poligon za komunistično revolucijo prav Rusija? Ker je razpolagala z največjimi zalogami zlata na planetu in je bila zaradi velikega obsega nezadovoljnih delavskih množic “zrela” za novo obliko vladavine. Revolucija je nastala iz nič. Minuto prej so bili kmetje še kmetje, naslednjo minuto pa že vojaki. Če bi ne bilo grožnje s komunizmom – kdo bi bil sicer sovražnik novega imperija – ZDA in komu bi sicer trgovci prodajali orožje?
S komunizmom je tudi kapitalizem dobil dostojnega nasprotnika; ustvarjene so bile napetosti, ki so omogočile oboroževalno tekmo in vzdrževale potreben strah pred jedrskim obračunom. Nič novega – polarizacija in izkoriščanje načela »deli in vladaj«. Strah pred komunistično nevarnostjo je močno vplival na ves zahodni svet in bil uporabljen za nadaljnjo manipulacijo dogodkov na planetu.
Druga svetovna vojna
Tudi ta je bila načrtovana že davno. Njen cilj je bil nadaljnja centralizacija moči in priprava planeta na naslednjo fazo združevanja v eno državo ter formiranje približka »ene planatare vlade«. Prvi cilj je bil uresničen z ustoličenjem ZDA kot svetovne velesile – novega imperija, drugi pa z ustanovitvijo Organizacije Združenih narodov (OZN), trojanskega konja za planatarno vlado. O stranskem efektu – vcepljanju strahu in negotovosti v kosti prebivalstva – ne gre izgubljati besed.
Izvedbo načrta za vojno so poverili enemu od fanatičnih agentov modre krvi – Hitlerju (glej tudi Hitler je bil Rotschild), ki je v nasprotju z drugimi vojaškimi voditelji imel tudi veliko okultnega znanja. Z Gospodarji v podzemlju je bil povezan, kot malokdo pred njim in ti so mu pomagali do tehnologije (A-bomba, rakete…) , ki je osupnila svet. Sledil je ideji rasnega čiščenja, ki je imel cilj odstraniti nevredne rase (sodelavce tekmecev) in povzdigniti na piedestal sodelavce Gospodarjev. Hitlerja je podpirala angleška krona, čeprav je bila Anglija uradno z Nemčijo v vojnem stanju. Pomembne surovine za vojaško industrijo, ki jih Nemčija ni imela, so pošiljali Američani.
Za navidezni povod nove vojne zopet ni bilo težko poskrbeti. Hitler se je zelo ognjevito napotil k svojemu cilju, toda v Načrtu ni bilo predvideno, da bi svet prehitro postal fašistična država, v kateri so ljudstva pokorjena na silo. To bi se to moralo zgoditi na prostovoljni bazi, saj bi se tako izognili uporom in napetostim. Hitlerja je bilo zato treba ustaviti. To je storila sovjetska armada s Stalinom na čelu, nemško zaveznico Japonsko pa ZDA, ki so vojno končale z atomskim udarom na Hirošimo in Nagasaki. Hitler je uprizoril samomor, v resnici pa s podmornicami zbežal na severni tečaj in v notranjost planeta, h Gospodarjem, kamor mu je ameriški kontraadmiral Byrd neuspešno sledil. Ta si je privoščil še to nerodnost, da je poročal o deželah na severu in v notranjosti planeta, o katerih se človeštvu ni niti sanjalo.
Marsikdo se čudi, da so Američani odvrgli atomski bombi in nato postavili enake pogoje kapitulacije Japonske kot jih je sprejel japonski cesar že pred tem. A treba je poznati Načrt: bombi nista bili argument za končanje vojne, saj bi se to zgodilo v vsakem primeru. Bombi sta morali biti uporabljeni zato, ker sta predstavljali nujen pogoj za razvoj hladne vojne med ZDA in SZ v naslednjih desetletjih, in sta bili obenem garant za vzpodbujanje oboroževalne tekme.
Eden od ciljev druge svetovne vojne je bila tudi ustanovitev zametka ene planatarne vojske, ki bi intervenirala povsod po planetu. To je postala vojaška zveza NATO. Sprva je delovala kot blažilec spopadov in garant miru, v zadnjem desetletju pa je napredovala in že prešla v naslednjo fazo – postala je agresor (v Srbiji), in to s tihim soglasjem svetovne javnosti!
Glej tudi tule: http://www.misteriji.net/Skrivna-zdruzenja/Druga-svetovna-vojna.html
Evropska unija
Nobena faza Načrta naj bi ne trajala predolgo. Tudi hladna vojna ne. Treba je bilo storiti naslednji korak proti eni globalni državi. Zato je moral komunizem pasti. Tako ali tako se je izkazal kot prevara. Na pogorišču pa je najlaže graditi. Gorbačov (zopet agent) je dobil nalogo demontirati Sovjetsko zvezo in podreti berlinski zid, kajti fazi razdvajanja sledi faza (še večjega) združevanja. Ta naloga ni bila težka, saj so številni narodi z veseljem v srcih pričakovali ta dogodek. Sovjetski komunizem je tako zamenjal kapitalizem – vladavina vsemogočnega denarja, ki je pognal pohlep v nove višave. Sovjetski tajkuni so med najbogatejšimi ljudmi na planetu.
Razpadla Sovjetska zveza je povečala možnost kreiranja nove velike države, večje od SZ, ki jo pripravljal že Hitler. To je seveda Evropska unija. Magnet za državice kandidatke je bilo gospodarsko uspešno jedro prvotne Evropske unije, ki je obetalo ekonomsko uspešnost, zastonjska sredstva iz kohezijskih skladov, meje brez carinikov itd. Čudovite limanice, na katere so se ulovile praktično vse države, ki jim je bila pridružitev ponujena. Svetle zgodbe o uspehu (kot Irska) so zgledi, ki vlečejo. A v ozadju lepe fasade stoji administracija EU, ki ima pri tem čisto drugačne načrte. Kdor uspe pokukati v ozadje, se zgrozi nad korupcijo, nehumanimi metodami, zlobnimi naklepi in prikritim fašizmom.
EU ni združba držav, ki bi nastala spontano, na osnovi resničnega interesa članic ter na osnovi skupnih vrednot in plemenitih ciljev. Je zametek nove fašistične države, kajti zasnovana je tako, da se morajo posamezne države članice in narodi prostovoljno odreči svoji suverenosti, svoji zakonodaji, svoji vojski in svoji svobodi (glej tule ). Zakaj bi bil to potreben pogoj, če so cilji plemeniti? Zakaj proces ni postopen? Ali vidite zvijačo? Kaj takšnega Hitler, ki je imel v mislih isti načrt, pred 70 leti s silo ne bi mogel doseči. Iste države bodo zdaj prostovoljno prispevale svoje vojake, da bodo intervenirali po vsem planetu in pod zastavo ene planetarne vojske NATO umirali za dosego ciljev Načrta.
Administracija EU je pripravila ustavo na 800 straneh, ki jo je nemogoče razumeti in izvajati. Napisana je bila kot krinka za izvedbo metod, ki bodo udarile po človeških svoboščinah. Referendume so prepovedali, da bi ne prišlo do upora sedanjih članic, zdaj pa se vrši pritisk na sprejem ustave. Neka mlada državica, ki je izstopila iz Jugoslavije, je s pridružitvijo k EU prišla z dežja pod kap. Zdaj je razumljivo, zakaj je Jugoslavija »smela« razpasti (in sedaj Srbija): to so nove kandidatke za EU.
Terorizem kot prevara
Ameriški imperij vlada planetu že od konca druge svetovne vojne in bliža se njegov zaton. Država se je spremenila v največjega svetovnega dolžnika – izkoriščevalca revnih, saj je njen dolg presegel vrtoglavih 9000 milijard dolarjev. Če bi modri planet namesto dolarja kot plačilnega sredstva v mednarodni trgovini sprejel evro, bi se ZDA sesule čez noč. Države, ki so prve poskušale nafto prodajati za Evre, so bile Irak, Venezuela in Iran. Nemudoma so bile uvrščene na »Os zla« in v Iraku so ZDA brez večjih težav, z zdaj že potrjeno lažjo, začele osvajalno vojno, v kateri vztrajajo še zdaj.
Septembra 2001 je planet pretresla grozljiva vest, da je teroristična organizacija Al Kaida sesula v prah newyorška trgovinska dvojčka. Vse skupaj je bila predstava za lahkoverneže in močan alibi za napad na Irak. Terorizem je v zadnjem času zelo popularna metoda za naganjanje strahu v kosti planetarnemu prebivalstvu, ki je tako dojemljivejše za krčenje človeških svoboščin. Ta krinka pomaga pri uresničitvi enega izmed pomembnih ciljev Gospodarjev, ki bo omogočil doslej nepredstavljiv nadzor – uvedba osebnega čipa. Prva faza tega načrta so biometrični potni listi, ki so v ZDA že danost, naslednja faza pa bo vstavljanje mikročipov (v telo), ki bodo hranili vse podatke o posamezniku in bodo omogočili izsleditev kjerkoli na planetu. Priročno, kajne?
Poleg čipa je tu že omenjena pridobitev planetarne države: enotna plačilna kartica. Toda tu obstaja še majhen problem: da bo ta na primeren, prepričljiv način vpeljana, je treba uničiti ameriški trg akcij. Ta trg vpliva na vse druge trge, ki jih bo nato nadomestila gospodarska komisija Novega svetovnega reda. Kdaj se bo ameriški trg akcij zlomil, je le še vprašanje časa. Ko se bo to zgodilo, bo vse trge posesalo v novo ustvarjeni vakuum – v klešče avtoritete enotne plačilne kartice.
Centralna vlada na modrem planetu ne bo imela težkega dela, če bo koga želela kaznovati. Zadostoval bo en sam klik v računalniku in nesrečnik bo lahko pri polnem bančnem računu umrl od gladu. A brez skrbi – ob gensko spremenjeni hrani, ki bo prevladala (da se umske sposobnosti ljudi čimbolj blokira), bo apetit bolj pičel. Za vsak primer bodo menda vsem zamenjali tudi kri, ki bo enoten krvni nadomestek.
O demokraciji in institucijah
Beseda demokracija (vladavina ljudstva) naj bi pomenila, da sta v družbenem življenju prisotni dve različni opciji (ali več), ki se idejno bojujeta in tekmujeta za oblast. Gre za zanko Gospodarjev, ki prikriva resnično dogajanje. Resnica je, da za obema stranema (poloma/strankama) stojijo agenti istih Gospodarjev, ki sledijo enak program, le za odtenek drugačen. Gospodarji vedno pripravijo vsaj dva načrta, saj bi bil sicer riziko prevelik. Če se izjalovi eden, se pač uresniči drugi ali tretji.
Amerika je bila ustvarjena kot “domovina svobodnih”. A to se je zelo hitro končalo. Danes je to najbolj obvladana država na planetu. Američani so spali in se niso vprašali, kaj se dogaja z njihovo demokracijo, financami, monetarnim in davčnim sistemom. Ko Američani volijo demokrate ali republikance, volijo iste Gospodarje. Vsi kandidati, ki se uspejo prebiti na vrh, so izbranci prave krvi. To dokazujejo rodovniki ameriških predsednikov. Volilni boj in volitve so velika farsa, predstava za narod. Včasih – kot na primer pri Bushu mlajšemu – je kljub temu primerno lažirati volitve, da bi prišel do cilja kandidat, ki je po mnenju Gospodarjev najprimernejši. Obenem je to tudi preizkus čuječnosti in potrpežljivosti naroda.
Organizacija združenih narodov je zametek ene planetarne vlade (ki je seveda povsem v rokah Gospodarjev). Palača OZN je postavljena na Rotschildovem zemljišču, kjer je nekoč stala klavnica. Primeren teren.
Centralna svetovna banka, Svetovna banka za razvoj, Svetovna zdravstvena organizacija, UNESCO in vrsta drugih institucij – vse to so organi Gospodarjev, ki omogočajo prikrito izkoriščanje vseh držav in uresničevanje Načrta. Za blestečim imenom se običajno skrivajo dejavnosti, ki so v popolnem nasprotju z nazivom institucije.
Evolucija gre naprej
Kaj hočejo Gospodarji modrega planeta? Absolutno prevlado, ki jo lahko dobijo skozi en(oten) družbeni red. Meje med narodi naj bi izginile, imeli bi eno samo centralizirano državo z nevidnimi mejami v kateri bi vladal neke vrste fašizem. Ena planetarna banka, enotna plačilna kartica, čip v človeku in še kaj – instrumenti, ki jih kanijo vpeljati ob prepričljivi propagandi – bi omogočili zelo učinkovit nadzor in sankcije.
K sreči se v zadnjem času Načrt Gospodarjev pričenja razkrivati . Tudi konkurenti ne spijo in veliko prispevajo k temu, da se Načrt ne uresničuje brez težav. Modri planet je živo bitje, ki se nahaja v fazi pospešene evolucije, zato se njegova vibracija viša, kar občutijo vsi njegovi prebivalci. To se v naravi jasno odraža. Vse to vpliva na zavest posameznika – njegovo zaznavo o tem, kaj se na planetu dogaja. Načrt se bo sesul v prah takoj, ko bo zadostno število prebivalcev planeta ugotovila, kakšen je naklep v ozadju. Kdor spozna in razume, kaj se dogaja, ne bo več nasedel na limanice.
Tudi Gospodarji se zavedajo nevarnosti in možnosti, da se njihova prisotnost na modrem planetu razkrije. Zato zadnje desetletje pospešeno producirajo znanstveno-fantastične filme, ki kažejo nezemljane, tudi plazilske zunanjosti, v simpatični luči. Predvsem so se lotili otrok. V zadnjem desetletju se zato začuda veliko govori o dinozavrih, želvah, pajkih, superljudeh in drugih čudnih bitjih, ki spominjajo na vesoljce.
Eden od njihovih rezervnih scenarijev je naravnan tako, da bi se prebivalcem planeta prikazali kot rešitelji pred grozečo nevarnostjo iz vesolja (glej tule). To bi zbudilo veliko zaupanja in simpatij do njih. A tudi to bi bila le ena njihovih zvijač.
Vendar pa ob vsem povedanem kaj podobnega brezupnosti na modrem planetu sploh ne obstaja. Razloga za paniko ni. Panika je namreč najboljši čas za predstavitev zanimivih idej in načrtov, za katerimi se lahko skriva vse kaj drugega. Prava pot je razum, treznost, sodelovanje, krepitev zavesti in pozornosti ter prave odločitve. Osveščenega človeka nihče ne more prisiliti, da postane suženj. Človek je ustvarjen kot svobodno bitje. O tem ne more biti dvoma. Razen če se odloči da bo raje nesvoboden, poslušna ovčica.
* * *
Vsaka podobnost zgodbe modrega planeta z zgodbo planeta Zemlja je zgolj naključna. Menda se v vesolju nahaja kakih 40 milijonov planetov, podobnih Zemlji.
Viri:
David Icke: The Biggest Secret /75/
Michael Tsarion: Atlantis alien visitations and genetic manipulations (*I4)
Vladimir Aleksejevič Istarhov: Udar ruskih bogova (*I4)
Semir Osmanagič: Alternativna historija (*I7)
Barbara Marciniak: Bringers of the Dawn (*I4)
Istorija galaksije (*I5)
Thomas J. Chalko: The Freedom of Choice (*I4)
Morda je najugodneje, da si besedila izpišete na papir in v miru preberete.