(Tomaž:) Hojla, stari. Danes bi pa malo zamenjala vlogi, če si za to. Bom jaz tebi poskušal naliti čistega vina, potem, ko si ti mene že precej nacedil.
(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Seveda sem za to. Z veseljem bom prisluhnil tvojim informacijam. Kaj mi boš razložil?
Gotovo poznaš legendo o Titaniku. Saj veš, brodolom, ledena gora, dramatično potapljanje z malo preživelimi in to. Ena najbolj pretresljivih pomorskih katastrof.
Seveda jo poznam. V Cameronovem filmu, ki je bil zelo prepričljiv, smo si lahko vse skupaj zelo nazorno ogledali.
No, jaz pa sem na internetu naletel na članek, ki celo zgodbo pokaže v povsem drugačni luči. Menda sploh ni šlo za brodolom temveč za inscenirano akcijo, se pravi – načrtovan zločin. Seveda zanesljivih dokazov ni, a lahko si ustvariš lastno mnenje.
Zanimivo! Gotovo so v ozadju kaki prepričljivi argumenti, ki se ne vklapljajo v poznano razlago dogodka. Razloži, prosim.
No, poslušaj. Javno poznana zgodba je postala sumljiva, ko je leta 1985 na globini 4000 m Robert Balard posnel ostanke Titanica in ugotovil, da je ta razpadel na veliko delov – med drugim na tri velike, ki so bili raztreseni na veliki površini, v dolžini 600 km. Kako le, če je ladja zadela na ledeno goro? Ugotovljeno je bilo, da je moralo priti do velike poškodbe v bližini strojnice, najverjetneje kot posledica eksplozije. Ladja se ni prelomila, ker bi se potopila, temveč se je potopila, ker jo je nekaj preprosto razkosalo. Potopila pa se je v nekaj minutah in ne v približno dveh urah, kot je bilo predstavljeno.
Da bi zaradi naleta na ledeno goro in predrtja razpadla na toliko kosov, je res težko razumljivo.
Poslušaj nadaljne zanimivosti: Frideric Fleet, ki je prvi videl ledeno goro in o trku z njo pričal, se je kasneje obesil. Na ladjo so menda dobili osem telegramov z opozorilom, naj upočasnijo, a ni nihče reagiral. Na ladji je bilo premalo rešilnih čolnov. Prav tako na njej ni bilo niti ene rdeče signalne rakete, s katero javiš brodolom, pač pa množica belih!
Teh detajlov nisem poznal. Nadaljuj!
Toda glavne presenečenje šele pride! 14 let prej, l. 1898 je Morgan Robertson napisal knjigo »The wreck of Titan« o brodolomu velikanske prekooceanke Titan, ki je imela ful podobne karakteristike kot Titanik. V romanu ta ladja nabaše ledeno goro v Atlantiku in se potaplja v dveurni agoniji, pri čemer je zaradi nezadostnega števila rešilnih čolnov rešenih le del potnikov. Ladja Titan je imela 15 vodotesnih segmentov, medtem ko jih je imel Titanic le 9. Poglej si neverjetno podobnost zgodb in celo imen ladij! Razlagi o namerno napravljeni konstrukcijski napaki in o načrtno izzvani eksploziji v skladišču premoga v primernem trenutku se ob vsem ugotovljenem ponujata kar sami.
Zanimivo! Scenarij v romanu je res kot nalašč za kakšen zločin, ki ga je treba le še udejaniti. A zdaj mi moraš pojasniti še motiv.
Sem vedel, da boš to vprašal! Motiv je, kot boš videl, ful prepričljiv. Ameriška centralna banka, Federalne rezerve (FED), je danes najmočnejša svetovna finančna institucija. Čeprav je osnovana s strani države ZDA, je v resnici to privatna banka, kar ni splošno znano. To pomeni, da globalne tokove denarja in svetovne ekonomije diktira skupina privatnih bankarjev! Finančni kartel, ki ga je sestavljala skupina bankirjev z Rotschildom na čelu, si je takrat prizadeval zagotoviti monopol v poslih izdajanja potrdil za deponirano zlato in srebro. Dolar je takrat imel še »zlato podlago«. Ta potrdila so imela enako vrednost kot denar. Ogromno teh papirjev je šlo v Titanicovih trezorjih na dno, kar pomeni, da je omenjeni kartel s tem bajno zaslužil. Obenem so pridobili še močan argument za centralizacijo izdajanja potrdil, kar so kasneje dosegli, skupaj z ukinitvijo zlate podlage dolarja, kar je bil zanje podvig brez primere. To je pomenilo, da lastnik banke kreditira z denarjem, ki ga preposto natiska! Decembra istega leta, ko je potonil Titanik, je kartel svoje načrte uresničil, ustanovljena je bila FED. Monetarna politika je prešla v roke nekaj najbogatejših familij, ki so praktično prevzele kontrolo nad celotnim finančnim sistemom ZDA.
In zdaj mi povej, kdo od potnikov Titanica jim je želel prekrižati načrte.
Temu so ostro nasprotovali trije med najbogatejšimi Američani, milijonarji Astor, Gugenheim in Strauss, ki so se, najbrž “ne čisto po naključju”, znašli na Titanicu. Astor je bil takrat najbogatejši človek na svetu, med drugim lastnik hotelov Waldorf Astoria. A bil je tudi velik patriot. Gugenheim je bil lastnik rudnikov zlata, srebra in bakra. Navedena trojica bi verjetno tudi uspela preprečiti vstop ZDA v 1. svetovno vojno l. 1916. Danes vemo, da je bila ta potrebna predvsem družini Rotschild, da je ekonomsko oslabila Turčijo in Angležem omogočila kontrolo nad Palestino. Tu so kasneje ustvarili svojo privatno državo Izrael; njeno ozemlje je kupil Rotschild s svojim denarjem.
Pretresljiva zgodba, ki ima tudi zelo žalosten razplet. Ali veš, kaj se je zatem dogajalo z monetarno politiko?
Da. Tudi Anglija se je odločila za elastično monetarno politiko in se odlepila od zlate podlage. Od takrat do leta 2000 sta funt in ameriški dolar izgubila 98% svoje vrednosti zaradi inflacije. Stvarna vrednost denarja, ustvarjena z delom stotin milionov ljudi, je končala v trezorjih kot lastnina bankirjev in njihovih korporacij. Tako danes živimo v novem svetovnem redu, kjer je največji del ljudi siromašen, nekaj najbogatejših družin pa razpolaga z bajnim bogastvom.
To je žalostno slišati, a je žal tako.
* * *
Glej vir – članek Ivone Živković,
pa tudi tule : http://www.misteriji.net/Zadnji-clanki/Odvratna-resnica-PRR-metoda-Rimokatoliska-cerkev-in-centralno-bancn-2.html
Zadnja informacija (2012), ki odkrije nove dimenzije zgodbe: knjiga The Falsification of History Johna Hamerja. Slikovni zapis njegovega predavanja (1:38:09, hrv. podnapisi) je tule. (Zakladnica, H4/5)
