Po nekaj tisočletjih je Bog spet pogledal na Zemljo. Ljudje so ponovno
postali pohlepni, pokvarjeni in nasilni. Bog je zato sklenil, da jim da
nauk, in jih večino uniči, kot je to že storil enkrat z Vesoljnim potopom.
Pokliče Noeta: “Še enkrat, kot poprej, boš moral zgraditi barko iz
cedrovine, 300 laktov dolgo, 50 široko in 30 visoko. Na Zemljo bom poslal
drugi Vesoljni potop, ker se ljudje niso ničesar naučili. Ti pa na barko
vzemi, kot po navadi, tvojo družino, snahe, zete in njihove otroke ter od
vsake živalske vrste, ki živi na kopnem, po dva – samico in samca. Časa
imaš pol leta.”. Noe ni bil ravno navdušen; gradnja barke, 40 dni slabega
vremena, 150 dni morske bolezni, vse skupaj pa v tesnem prostoru z ženo,
brez televizije in interneta. Vendar je bil vdan Bogu, in se je lotil posla.

Čez natančno šest mesecev, so se nabrali temni, težki oblaki in začelo je
deževati, kot iz škafa. “Noe”, zavpije Bog, “kje je barka?”. Noe je v solzah
pogledal proti nebu in dejal: “O moj Gospod, bodi milosten z menoj; ne veš
kaj si mi naredil!”. Bog, ponovno: “Ej, ne se hecat stari. Kje je barka?”.
Noe je nato obupan Bogu razložil:

1.      Najprej sem šel s projektno dokumentacijo in vsemi 34 potrebnimi
dovoljenji na občino, da bi pridobil gradbeno dovoljenje.

2.      Bili so prepričani, da želim sezidati odbito štalo za ovce. Niso se
strinjali z ničemer, sploh ne s tem, da bi to morala biti barka.

3.      Niso vedeli, kaj je to laket, tako, da je drago plačani arhitekt
moral narediti nov načrt, v metričnih merah.

4.      Ko so končno dojeli, da gre zares za plovilo, so me takoj zavrnili,
saj je ladjedelništvo v urbanih naseljih prepovedano.

5.      Našel sem drugo, primerno mesto, vendar so se tam pojavili novi
zadržki. Začelo se je s protipožarno zaščito. Kje so protipožarna vrata, kje
so gasilniki itd.? Bolj, ko sem jim razlagal, da bo vode več kot dovolj,
bolj so me sumljivo gledali. Na koncu so me odpeljali možje v belem, v
Polje.

6.      Po temeljitem psihiatričnem pregledu mi je upravna enota javila, da
barko sicer lahko zgradim, vendar ne prevzemajo odgovornosti za njen prevoz
do najbližjega vodotoka. Z njihovo naklonjenostjo, ali spregledom, ne smem
računati, ker so jim ravnokar zamenjali načelnika.

7.      No, že čez en dan me je poklical nekdo drug iz iste UE in mi
pojasnil, da imamo prijazno E-upravo, ki je zelo naravnana na izpolnjevanje
želja državljanov in, da lahko celo računam na evropska sredstva za
spodbujanje gradnje ladjedelnic. Edini problem je, da moram prošnjo vložiti
v osmih izvirnikih in štirih kopijah, v treh uradnih jezikih EU, s potrdili,
da so prevodi enaki izvirniku, da nisem bil kaznovan, da nisem v kazenskem
postopku itd.. In še ena malenkost, ker je libanonska cedra ogrožena
rastlinska vrsta, EU prepoveduje njen uvoz. Tako sem nehal iskati prvovrstno
cedrovino.

8.      Cedro sem poskušal nadomestiti z navadnim borovcem. Z varščino sem
se komaj izognil prijetju, češ, da posegam v Triglavski narodni park. Ko sem
jim razložil, da vsak čas ne bo več tega parka, so me drugič odpeljali v
Polje.

9.      Končno sem našel drevesa, ki bi jih lahko posekal. Poskušal sem se
dogovoriti z gozdarji, pa so me samo čudno gledali. Kje je kolektivna
pogodba, kje je tarifni dodatek, kje so primerjave z javno upravo, kje so
naše pravice? Na koncu so dejali, OK stari, dejmo brez tega, ampak naša ura
je 30 EUR, na roko, vnaprej!

10.    Vmes sem zbiral živali. Vsaj dve mravlji (kraljica in trot) sem
uspel ohraniti pri življenju. Potem se poskušal kot Dalajlama prepričati dva
volka in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov živeti v miru in
sožitju. Ko so končno pristali, se je, kot zainteresirana stranka v postopku
javilo Društvo za zaščito živali in UE prepričalo, da je tako bivanje živali
kruto, ker je proti njihovim navadam v naravnem okolju.

11.    Mislil sem, da sem iz ta hudega ven, ko je višje sodišče pritožbo
društva zavrnilo, ker so pozabili plačati 5,67 EUR takse, ko potem je prišel
dopis Ministrstva za promet in zveze, da me bodo oglobili, ker je moje
vozilo za prevoz živali v nasprotju s kar tremi EU direktivami. Trenutno sem
se prebil do 23. strani obrazca in res ne vem, katere veroizpovedi so
živali? Ali npr. moj Bog, ali si ti sploh vedel, da se rogate živali, zaradi
možnosti poškodovanja, ne smejo prevažati v času parjenja? Kozli in biki,
osli, žrebci, psi, ki sicer nimajo rogov, imajo pa čekane, pa tudi jeleni
in, da ne govorim o samcih zebre, se gonijo celo leto. Kdaj naj zdaj rešim
to?

12.    Ker so zajci vir nalezljivih bolezni, moram upoštevati 43 do 45
različnih predpisov EU, posebej za kunce in posebej za zajce.

13.    Lepo te prosim, če lahko urediš, da bi barka plula pod Liberijsko
zastavo, ali zastavo St. Vincenta in Grenade, ker me drugače Hrvati ne bodo
spustili skozi.

14.    Še bolj te prosim, spravi mi iz poti težake iz Greenpeace-ja, ki
trdijo, da tudi en kakec od živali ne sme onesnažiti Oceana.

Skratka, O moj Gospod! Prvič je šlo razmeroma brez problema, vendar te
tokrat prosim za dovoljenje, da na barko vzamem najmanj mojega odvetnika,
predsednika Anti-korupcijske komisije in Varuha človekovih pravic (pa tudi
novega načelnika UE, če se da, saj je majhen in ne je veliko).

Minilo je nekaj minut. Oblaki so se razmaknili in sonce je posijalo na
razmočeno prst. Noe je z začudenjem vprašal: “O moj Gospod, ali nas ne boš
uničil?”.

Na to je Bog odgovoril: “Ne Noe, ni potrebe. To bo namesto mene naredila
vaša državna uprava in Evropska Unija.”.

 

Avtor neznan