Tisto, kar nam življenje najbolj greni, je neobvladovanje problemov. Kakovost življenja je torej povezana s kakovostjo reševanja problemov. Zato je tej temi vredno posvetiti nekaj pozornosti.
Pri obravnavi problemov so pomembne tri komponente: problem sam, reševalec in aktivnost, ki predstavlja težišče dogajanja ali pozornosti. V načelu obstajata dva položaja. V primeru, da problema ne znaš rešiti, je težišče na strani problema. Problem te popolnoma obvladuje in prepuščen si mu na milost in nemilost. Ima moč nad tabo. Kadar se zavedaš, da si problem sposoben rešiti, je težišče in aktivnost na tvoji strani. Le vprašanje časa je, kdaj bo rešitev realizirana. Problem v tem primeru nima moči nad tabo, pač pa daje priložnost za utrditev tvojega občutka moči. Problem ni rešen tisti hip, ko se prenehaš ukvarjati z njim, pač pa, ko se zavedaš, da si mu kos oziroma veš, kako ga rešiti.
Kaj pravzaprav je problem? To je struktura, sestavljena iz manjših delcev, elementov. Kadar teh delcev ne poznaš, se pojavi dvom, da boš problemu kos. Zdi se ti, da tvoje znanje morda ne zadošča. Reševanje problema je v največji meri odvisno od sposobnosti razstavljanja problema na prafaktorje. Vsak od faktorjev ima zopet lahko značilnosti problema, a manjših razsežnosti. Razstavljanje problema na sestavne dele in ugotavljanje zakonitosti, ki dele povezujejo v celoto, predstavlja znanje o problemu. V naravi ni sestavljene stvari, ki bi je ne bilo moč razstaviti na sestavne dele. Edino vprašanje je vprašanje časa. To zavedanje je velikega pomena. Morda si problemu kos, a ne razpolagaš z zadostno količino časa, ki ga terja rešitev. Takšen položaj si običajno razlagaš kot neuspeh, čeprav to ne ustreza resnici. V takšnih primerih se je koristno zavedati, da z menjavo metode reševanja lahko potreben vložek časa drastično zmanjšaš.
Pri reševanju problemov si predstavljaš, da je bistvenega pomena znanje, s katerim razpolagaš. Toda še pomembnejša je podoba o sebi. Dokler ne veš, kdo si, visoko ceno tvoji podobi o sebi daje znanje. Daje samozavest in občutek, da si problemom kos. Toda isto je moč doseči tudi brez znanja, z zavedanjem, da si božansko bitje, ki mu je znanje na dosegu uma, kadarkoli se želi povezati z njim. Znanje je dosegljivo skozi intuicijo. Zaupanje v svoje božanske potenciale na široko odpira vrata intuiciji. Zato je na prvi pogled absurdna trditev, da lahko odlično rešuješ probleme tudi brez (predhodnega) znanja, resnična: intuitivno reševanje problemov je boljše od tistega, ki temelji na omejenem osebnem znanju.
Z zavedanjem lastne božanske narave postane razumljivih kopica dejstev. Vsak problem vsebuje rešitev; ni problema, ki je ne bi skrival v sebi. Smisel problema je v tem, da ti prinaša zmagoslavje in izkustvo, ki se povezuje z rešitvijo. Problem se je pojavil pred teboj izključno zato, da bi ti omogočil doživetje določenega izkustva, ozaveščenje določenega spoznanja. Z zbiranjem izkustev in spoznanj duhovno napreduješ in se približuješ modrosti, ki je potrebna, da bi naposled odgovoril na bistveno vprašanje, v katerem se skriva cilj evolucije: Kdo sem?
Zemeljske posledice reševanja problema niso pomembne, pomembnejša je sled, ki jo reševanje problema pusti na duši, na duhovni ravni. Človek je duhovno bitje. To spoznanje je silno pomembno zato, ker spreminja odnos do problema. Ne gre za reševanje problema temveč za duhovna spoznanja, ki jih reševanje problema prinaša. Ozri se na tvoje največje življenjske probleme in zlahka se boš prepričal, da to drži.
Tisto, kar je pri problemu najbolj neprijetno, je prepričanje, da se zaradi nereševanja znajdeš v težavah. To izzove strah. Ali obstaja metoda, s katero lahko rešiš vsak problem? Seveda!
Z zavedanjem svoje božanskosti razumeš, da božanstvo ne more biti izpostavljeno problemu, ki bi ga ne moglo rešiti. Najpomembnejše pri reševanju problema je soočenje s strahom, ki ga problem prinaša. Strah je prav tisti dejavnik, ki preprečuje, da bi se problema lotil z ljubeznijo. Prva misel, s katero se je možno zoperstaviti vsakemu strahu, je ta, da se noben strah ne more kosati z ljubeznijo. Ko se problema lotiš z ljubeznijo, ti na pomoč pridejo vse kozmične sile. To je podpora, ob kateri se mora stopiti še tako trdovraten problem. Odgovor dobiš intuitivno, rešitev se zdi silno enostavna, do nje pa pogosto pride kar samo po sebi. Zadostuje zaupanje, da bo za rešitev poskrbel Stvarnik, pri čemer ta deluje skozi tebe. Med njim in teboj le ta razlika, da se svoje resnične narave še ne zavedaš v celoti.
Z dosego dovolj visoke ravni duhovnega razvoja, ko se utrdi zavedanje, da je stvarnost iluzija, reševanje problemov ni več potrebno. Vse se rešuje samo do sebe, po najboljši možni poti. Tako vsaj pravijo.
