(Tomaž:) Hej stari!

(starec:) Prosim?

Zadnjič si
mi nekaj pravil o užitkih in obremenjenosti z njimi. Rekel si, da sploh ni cool, če iščeš
smisel lajfa v užitkih. Malo sem razmišljal o tem. Ali bi nadaljevala tisto
debato?

Si kaj novega
ugotovil?

Rad bi si
nekaj stvari bolj razjasnil. Vsega še ne štekam dobro. Rekel si, da je treba preseči ujetost v tradicije in
družbene norme, da je treba razmišljati bolj svobodno. Ali v primeru, da prekršim
normo, ne tvegam obsodbe drugih, saj veš – zlivanja gnojnice in to?

Odvisno
od tega, kako in kje jo prekršiš. Če s tem ne ogrožaš drugih, ne delaš nekaj
nezakonitega ali nehumanega in pri tem tudi ne obsodiš sam sebe, verjetno ne bo
težav.

Bodiva bolj
konkretna. Jaz nimam veliko denarja, pa vendar bi rad dosegel, da bi me
spoštovali in občudovali, kot da ga imam. Torej moram preskočiti družbeno
normo, saj veš – da je ugleden tisti, ki ima keš – in moram isto doseči drugače. Če hočem
biti srečen brez užitkov in brez keša, si moram kaj izmisliti. Imam prav?

Najprej
moraš razčistiti, kaj pravzaprav hočeš in koliko si pripravljen vložiti v dosego cilja. Lahko namreč pristopiš polovičarsko, se pravi, da več ali manj želiš predvsem pri drugih ustvarjati vtis, ali pa želiš to res uresničiti. Med obema možnostima je namreč
razlika. Pomembna je odločenost in iskrenost pred samim seboj.

Pha! Jaz ne
želim blefirati! Hočem stvar zares, hočem srečo, razumeš?

Tako je
tudi prav. Biti moraš is­kren, sicer najbolj goljufaš samega sebe. Torej se
lotiva problema na pravi način. Domisliti morava naj­prej cilj, nato pa bova poiskala
sredstva in metode. Kako bi opredelil cilj?

No ja, rad
bi bil srečen, pa čeprav z malo keša.

Cilj si
določil napačno. Ne smeš govoriti o želji temveč o izvršenem dejanju, danosti.
Če boš energijo vlagal v željo, bo ostalo le pri želji.
Marsikdo misli, da je za uresničitev želje dovolj,
da je želja zelo močna. A to je zmota. Človek ima podobno kot Stvarnik možnost
uresničevati svoje predstave in ideje. Če dela na želji, bo uresničil željo –
se pravi, ostalo bo pri želji.
Če hočeš
ures­ni­či­tev, moraš željo zamenjati s ho­tenjem, prepričanjem, da se željeno že uresničuje.
To je po­membna razlika!

Prav. Hočem
biti srečen z malo keša. Je tako bolj prav?

Tako je prav.
Zdaj pa pomisliva, kako sta povezana denar in sreča. Ali misliš, da sreča ni
uresničljiva brez denarja?

Težko! Kako pa naj si kupim dober avto? Kako naj si zagotovim nujne stvari, plačam
koncerte, tekme in to?

Vzemiva,
da je avto lahko rabljen a dobro ohranjen, za nujne stvari pa ne potrebuješ
tako veliko denarja. Z malo skromnosti se da marsikaj narediti. Misliš, da bi
lahko napra­vil kak kompromis?

Lahko poizkusim.Kaj predlagaš?

Zavedati se moraš, da sreča ni toliko zunanje pogojena kot notranje.
Če misliš, da so pogoji za srečo predvsem zu­nanji, si jo omejil le na tisto
doživ­ljanje, na katerega nimaš velikega vpliva, zanemariš pa tisti pomem­ben
del, ki ti omogoča, da si srečen tudi brez zunanjih prožilcev.

Hm. Zanimivo. Kako pa si srečen brez zunanjih prožilcev?

V sebi
moraš najti prožilce. Najti moraš razloge za radost in vese­lje, razloge, ki niso povezani s čutnimi užitki, ki se
povezujejo s tvojimi ču­ti, pač pa z užitki, ki jim lahko re­če­va duhovni
užitki. Ti so pos­ledica drugačnega, polnejšega in pristnejšega odnosa do stvar­nosti. Pri tovrstnih
užitkih smo ljudje v splošnem žal precej neve­šči, to pa zato, ker smo
pregloboko zabredli v potrošništvo. Zanimajo nas le nove umetne stvari kot
proizvod industrije in se premalo zavedamo, da človek ne zna ustvariti tako
popolnih stvari, kot jih nenehno ustvarja narava.

Hočeš reči, da me morajo pričeti zanimati naravne stvari
namesto umetnih, ki jih ustvarja človek?

Da,
vendar to ne izključuje opaža­nja lepote v stvareh, ki jih ustvari človek.
Lepota in s tem razlog za užitek lahko postane zate marsikaj, česar zdaj sploh
ne vidiš, ker so tvo­ji kriteriji za oceno lepote zelo skromni.

Kako pa naj popravim svoje kriterije za lepoto?

Na primer
tako, da premisliš, kako popolno je ustvarjen vsak najmanj­ši košček narave in
se zaveš čudovitega sožitja in lepote vseh stvari. Ali se zavedaš, kakšno
popolnost je dal Stvarnik vsaki cvetlici, žuželki, živali, krista­lu in vsem
stvaritvam v mikro in makrokozmo­su? Če si vsa­kega od teh čudes ne ogledaš z
resničnim zanimanjem in spoštovanjem, boš težko našel kaj več kot sedaj. Zato
moraš postati radoveden. Čimbolj radove­den in pozoren. Radovednost in po­zor­nost
sta dve za srečo nepogre­šlji­vi orodji, ki jih odrasli zelo nevešče
uporabljamo. Otroci znajo z njimi veliko bolje ravnati.
 

Razumem. Potem se bom znal razveseliti tudi stvari, ki mi zdaj
sploh nič ne pomenijo, ali pa jih sploh nisem opazil. In najbrž me tudi ne bodo metale s tira neprijetne stvari – na primer takrat, ko stopim v kravji drek?

Tako je.
Poznaš tisto basen o ptičku,ki je padel vanj? Kadar boš stopil v kravji drek, ne
da bi se ob tem razburjal, boš dosegel že visoko stopnjo čudenja nad naravo in
se zavedal globljega pomena stvari, kar ni dano vsakomur.