(Tomaž:) Hej stari!
(starec:) Prosim?
Zadnjič si
mi nekaj pravil o užitkih in obremenjenosti z njimi. Rekel si, da sploh ni cool, če iščeš
smisel lajfa v užitkih. Malo sem razmišljal o tem. Ali bi nadaljevala tisto
debato?
Si kaj novega
ugotovil?
Rad bi si
nekaj stvari bolj razjasnil. Vsega še ne štekam dobro. Rekel si, da je treba preseči ujetost v tradicije in
družbene norme, da je treba razmišljati bolj svobodno. Ali v primeru, da prekršim
normo, ne tvegam obsodbe drugih, saj veš – zlivanja gnojnice in to?
Odvisno
od tega, kako in kje jo prekršiš. Če s tem ne ogrožaš drugih, ne delaš nekaj
nezakonitega ali nehumanega in pri tem tudi ne obsodiš sam sebe, verjetno ne bo
težav.
Bodiva bolj
konkretna. Jaz nimam veliko denarja, pa vendar bi rad dosegel, da bi me
spoštovali in občudovali, kot da ga imam. Torej moram preskočiti družbeno
normo, saj veš – da je ugleden tisti, ki ima keš – in moram isto doseči drugače. Če hočem
biti srečen brez užitkov in brez keša, si moram kaj izmisliti. Imam prav?
Najprej
moraš razčistiti, kaj pravzaprav hočeš in koliko si pripravljen vložiti v dosego cilja. Lahko namreč pristopiš polovičarsko, se pravi, da več ali manj želiš predvsem pri drugih ustvarjati vtis, ali pa želiš to res uresničiti. Med obema možnostima je namreč
razlika. Pomembna je odločenost in iskrenost pred samim seboj.
Pha! Jaz ne
želim blefirati! Hočem stvar zares, hočem srečo, razumeš?
Tako je
tudi prav. Biti moraš iskren, sicer najbolj goljufaš samega sebe. Torej se
lotiva problema na pravi način. Domisliti morava najprej cilj, nato pa bova poiskala
sredstva in metode. Kako bi opredelil cilj?
No ja, rad
bi bil srečen, pa čeprav z malo keša.
Cilj si
določil napačno. Ne smeš govoriti o želji temveč o izvršenem dejanju, danosti.
Če boš energijo vlagal v željo, bo ostalo le pri želji. Marsikdo misli, da je za uresničitev želje dovolj,
da je želja zelo močna. A to je zmota. Človek ima podobno kot Stvarnik možnost
uresničevati svoje predstave in ideje. Če dela na želji, bo uresničil željo –
se pravi, ostalo bo pri želji. Če hočeš
uresničitev, moraš željo zamenjati s hotenjem, prepričanjem, da se željeno že uresničuje. To je pomembna razlika!
Prav. Hočem
biti srečen z malo keša. Je tako bolj prav?
Tako je prav.
Zdaj pa pomisliva, kako sta povezana denar in sreča. Ali misliš, da sreča ni
uresničljiva brez denarja?
Težko! Kako pa naj si kupim dober avto? Kako naj si zagotovim nujne stvari, plačam
koncerte, tekme in to?
Vzemiva,
da je avto lahko rabljen a dobro ohranjen, za nujne stvari pa ne potrebuješ
tako veliko denarja. Z malo skromnosti se da marsikaj narediti. Misliš, da bi
lahko napravil kak kompromis?
Lahko poizkusim.Kaj predlagaš?
Zavedati se moraš, da sreča ni toliko zunanje pogojena kot notranje.
Če misliš, da so pogoji za srečo predvsem zunanji, si jo omejil le na tisto
doživljanje, na katerega nimaš velikega vpliva, zanemariš pa tisti pomemben
del, ki ti omogoča, da si srečen tudi brez zunanjih prožilcev.
Hm. Zanimivo. Kako pa si srečen brez zunanjih prožilcev?
V sebi
moraš najti prožilce. Najti moraš razloge za radost in veselje, razloge, ki niso povezani s čutnimi užitki, ki se
povezujejo s tvojimi čuti, pač pa z užitki, ki jim lahko rečeva duhovni
užitki. Ti so posledica drugačnega, polnejšega in pristnejšega odnosa do stvarnosti. Pri tovrstnih
užitkih smo ljudje v splošnem žal precej nevešči, to pa zato, ker smo
pregloboko zabredli v potrošništvo. Zanimajo nas le nove umetne stvari kot
proizvod industrije in se premalo zavedamo, da človek ne zna ustvariti tako
popolnih stvari, kot jih nenehno ustvarja narava.
Hočeš reči, da me morajo pričeti zanimati naravne stvari
namesto umetnih, ki jih ustvarja človek?
Da,
vendar to ne izključuje opažanja lepote v stvareh, ki jih ustvari človek.
Lepota in s tem razlog za užitek lahko postane zate marsikaj, česar zdaj sploh
ne vidiš, ker so tvoji kriteriji za oceno lepote zelo skromni.
Kako pa naj popravim svoje kriterije za lepoto?
Na primer
tako, da premisliš, kako popolno je ustvarjen vsak najmanjši košček narave in
se zaveš čudovitega sožitja in lepote vseh stvari. Ali se zavedaš, kakšno
popolnost je dal Stvarnik vsaki cvetlici, žuželki, živali, kristalu in vsem
stvaritvam v mikro in makrokozmosu? Če si vsakega od teh čudes ne ogledaš z
resničnim zanimanjem in spoštovanjem, boš težko našel kaj več kot sedaj. Zato
moraš postati radoveden. Čimbolj radoveden in pozoren. Radovednost in pozornost
sta dve za srečo nepogrešljivi orodji, ki jih odrasli zelo nevešče
uporabljamo. Otroci znajo z njimi veliko bolje ravnati.
Razumem. Potem se bom znal razveseliti tudi stvari, ki mi zdaj
sploh nič ne pomenijo, ali pa jih sploh nisem opazil. In najbrž me tudi ne bodo metale s tira neprijetne stvari – na primer takrat, ko stopim v kravji drek?
Tako je.
Poznaš tisto basen o ptičku,ki je padel vanj? Kadar boš stopil v kravji drek, ne
da bi se ob tem razburjal, boš dosegel že visoko stopnjo čudenja nad naravo in
se zavedal globljega pomena stvari, kar ni dano vsakomur.
