Nekoč so sužnji imeli lastnika z imenom in priimkom. Niso imeli svoje zemlje, niti svoje lastnine in tudi ne pravice odločati o svojem telesu. Ali se zavedamo, da vse bolj tonemo v novo obliko suženjstva – ekonomsko suženjstvo, le da naši novi lastniki ne kažejo svojih obrazov?
Povsod po svetu opažamo, da novo postavljene vlade s politiki, ki so bili izvoljeni s prikrito podporo globalnih elit, najemajo visoke kredite, s katerimi zadolžijo in posledično tudi razprodajo svojo državo in svoje državljane. Tudi ob nasprotovanju državljanov zadolževanju se politika kopičenja dolgov stopnjuje. Odplačujejo torej dolg, za katerega ni bilo soglasja.
Poleg vojn, ki so bile doslej običajna strategija za zadolževanje držav, se uveljavljajo nove metode, ki niso nič manj nevarne. Reševanje bank, zadolženih držav in evra v krizi dejansko sili vse države, ki v tem procesu sodelujejo, v nevzdržen položaj. Novi udarec je predlog evropskega Pakta stabilnosti. Pakt za stabilnost je krinka za nadaljne zmanjšanje suverenosti držav članic. Država naj ne bi imela možnosti, da se obveznosti plačila upre ali pritoži. Oglejte si prispevek.
Ali bomo pristali na takšne pritiske in izsiljevanje? Če ne storimo ničesar, damo takšni politiki soglasje.
Državljani lahko s peticijo ali pismom vladi zahtevamo, da se upre takšnemu izsiljevanju.
V veljavnem volilnem sistemu se bomo v kmalu “odločali”, kdo bo v našem imenu podpisal zadolžnico za našo prihodnost. Položaj je več kot resen in podoben razmeram gospodarske krize leta 1928.
