(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Si
kaj poskusil s čiščenjem črevesja?

(Tomaž:) Sem.
Klistiranje sploh ni tako zoprna stvar, kot sem si mislil. Prvič je bilo malo neprijetno,
ker me je bilo strah, da bo kaj narobe, a je bilo vse v redu. Tretjič sem
proceduro že izvedel kot profesor. In pomisli, tudi tretji dan zapored je šlo
od mene še kar nekaj črnega blata.

Lepo. Čiščenje starih strupov je
zelo pomembno. Si opazil kako spremembo na počutju?

Sem. Prvi
in drugi dan me je precej bolela glava, tretji dan pa sem bil tako svež, bister
in lahek kot že dolgo ne. Utrujenost pa me še vedno daje.

Glavobol je posledica intenzivnega
čiščenja. Ko si vzpostavil pogoje za to, si čistilni proces v telesu pospešil, zato
je tudi v kri prišlo več toksinov, ki so se izločili skozi ledvice. Odtod
glavobol. Utrujenost pa je posledica dejstva, da telo še vedno ne dobiva dovolj
energije. Razlogov za to je lahko več. Prvič, razstrupljanje je dolgotrajnejši
proces, ki se ne izvede kar čez noč. Tudi čiščenje zahteva precej energije.
Drugič, če hrana, ki jo uživaš, nima vseh tistih sestavin, ki jih telo
potrebuje, je telo slabše preskrbljeno z energijo. Tudi, če bi bila
ustreznejša, je vprašanje, če je mikroflora v tvojem črevesju optimalna za
prebavo. Včasih je organizem preprosto prešibak, da bi lahko dobro opravljal
tako težko delo kot je prebava.  In
tretjič, če s hrano pretiravaš – na tvojem telesu je videti, da pri tem nisi prav
zmeren – potem lahko telo že s tem preobremenjuješ. Obilna količina hrane
zamori vsak prebavni proces, saj je telo preprosto ne more učinkovito
predelati.

Hm, da.
Hrana, ki jo uživam, ni ravno prva nagrada. Ampak razmišljam, da bi si kupil
tiste alge – spirulino, kot si mi zadnjič svetoval. Mislim, da bom naredil kuro
in preizkusil, kako deluje name. Glede količine, pa, hm. Mogoče bi se res moral
malo omejiti. Lahko bi bil nekaj kil lažji, potem bi tudi v kakšen hrib lažje
zlezel. Pravijo, da moraš od mize vedno vstati takrat, ko si še čisto malo
lačen…

S spirulino bi res veljalo
poizkusiti. Pa tudi kak močan probiotik bi ti prišel prav. Črevesno floro bi
bilo dobro okrepiti, posebno še, če si se s čiščenjem nekoliko razstrupil in s
tem razkisal. V kislem okolju namreč živijo povsem druge bakterije kot v
nevtralnem oz. alkalnem. V očiščenem, izpranem črevesju se primerna flora
verjetno sama od sebe še ni vzpostavila. Lahko bi si pomagal s kakimi
probiotičnimi tabletami, na primer Linex. Toda jaz bi pred tem naredil še
nekaj.

Kaj pa?

Izvedel bi kak tridnevni post.

Ej, stari,
ti si se pa res spravil name! Najprej klistir, zdaj pa še post! Vse življenje
se nisem postil, zdaj pa naj ob vsem čiščenju še stradam! Bi se me ti rad malo
privoščil ali kaj?

No, nič te ne silim. Mislil sem, da
bi rad kaj naredil za svoje boljše počutje, da bi se zares spravil v red…

In kaj naj
si od tega obetam? Ti bom bolj všeč, če bom malce vitkejši?

Motiš se, če misliš, da gre za
zunanji videz. Post ima priznane zdravilne učinke. Z njim lahko zdraviš celo
vrsto bolezni. Izostri čute. Povečuje življenjsko moč. Omogoči pa še nekaj,
česar ne moreš doseči nikakor drugače: razgrajevanje energijskih rezerv in
predvsem slabih tkiv in tvorb ter celične navlake. Organizem začne jesti samega
sebe – temu pravimo avtoliza – in je pri tem skrajno moder, saj najprej
razkraja tiste svoje dele, ki so za življenje najmanj pomembni ali celo
škodljivi; topi zaloge maščevja – tudi na stenah žil – celulita, razkroji
rakaste celice, tumorje in drugo celično navlako, ki je nevarna telesu.
Skratka, s postom dosežeš pomlajevalne učinke. Za takšne rezultate se moraš
sicer postiti vsaj kakih 10 dni, a včasih se ti to še kako izplača. No, za
začetek, glede na to, da se še nisi postil, bi bil dober tudi kak tridnevni
post. S tem bi si tudi dokazal, da nisi tako odvisen od hrane, kot si misliš.

Slišal sem
sicer za te učinke, a kaj, ko se je tako preklemano težko odreči jedači! In
potem te še vsi zafrkavajo in zbadajo, da je vse skupaj še težje. Veš kaj,
moram malo premisliti.

Le premisli. Ali veš, da lahko
potrebo po hrani precej zmanjšaš, če si privoščiš več sonca, več svetlobe?

Slišal sem
že, a ne vem, kako to deluje.

Dovolj močna sončna svetloba – če je
ni preveč, seveda – ustvarja veliko negativnih ionov, ki so silno pomembni za
zdravje. Saj veš, to so antioksidanti, ki jih vedno zelo manjka. Drugič, pod
vplivom sončne svetlobe se v žlezi češariki tvori seratonin, hormon sreče.
Ponoči, v temi, pa iz seratonina nastane melatonin, najmočnejši hormon v našem
telesu. Potreben je za dober, globok in krepčilen spanec ter krepitev imunskega
sistema, obenem pa je najboljši antioksidant, kar jih je. Človek bi moral biti
vsak dan kako uro na soncu, pa bi s spanjem in odpornostjo ne imel nobenih
težav. Ponoči pa bi ne smel prekinjati teme, saj sicer zmoti proces pretvorbe
seratonina, ki je najintenzivnejši tam do četrte ure zjutraj.

Ja. Ampak
to so samo pobožne želje. V temi grem v službo, v mraku pa se vračam. Vmes sem
pa za šipo – kot kaka ribica v akvariju. Sonce imam le za rajcanje, in le ob
vikendih še za kaj več.

Kjer je volja, je pot. Morda si v
času malice lahko privoščiš nekaj minut sonca, na kakem balkonu ali pred hišo…
Ali vode piješ dovolj?

Zdaj se
držim pravila, da si pripravim pollitrsko plastenko – eno pred malico in eno po
njej. In tako po malem pijuckam ves šiht.

To je kar v redu, če piješ tudi
popoldne in zvečer. Poskušaj tudi počasi prehajati na bolj živo hrano. Vsa
kuhana hrana je mrtva. Kuhanje jo z oksidacijo razgradi. Je napol predelana,
običajno kisla in prispeva k bolj lepljivemu blatu. Zato je že napol
»prebavljena« in na nek način za organizem bolj vabljiva, a kaj, ko se v tem
skrivajo številne pasti. Včasih gre za energijske bombe, drugič za snovi, ki
povzročajo hitro nihanje izločkov žlez, nagle spremembe v koncentraciji
hormonov in telesnih tekočin… Ker povzroča večji vnos toksinov, se telo v
želji, da bi jih razredčilo, odzove z novo željo po hrani. In si v začaranem
krogu. Presna hrana je manj nevarna in bolj po meri telesa. Zato je dobro
kuhano hrano kombinirati z več presne hrane, ki je živa. Živa hrana je čvrsta,
celične stene niso poškodovane, molekule še nerazgrajene. Dobro je jesti tudi
kalčke, ki so še posebej nabiti z življenjsko energijo.

No,
natresel si mi spet cel kup dobrih nasvetov. Zdaj pa mi vlij še volje, da se
lotim njihovega uresničevanja.

Žal. Za to
pa boš moral poskrbeti kar sam. Če ti je kaj do zdravja in dobrega počutja,
seveda.